Pozabljeni grad Hmeljnik

18.11.2015 | 14:10

Na popoldanskem sprehodu mimo gradu Hmeljnik nas pričaka presenečenje. Železna vrata zunanjega obzidja, ki so bile v zadnjih dveh desetletjih zaprta, so ukrivljena in skoznje zazevalo dvoje: prehod v preteklost naše dežele in hkrati njen odsev v današnjem času.

Hmeljnik je eden najstarejših gradov v Sloveniji in redek primer romanske zasnove z dvema palacijema ter obrambnim obzidjem iz 12. stoletja. Bil je ključen del protiturške obrambe v deželi, priča združenim vstajam slovenskega podeželja, v času protestantizma pa je nudil zatočišče luteranskim duhovnikom in prvim tiskanim knjigam v slovenskem jeziku. Tudi kasnejši lastniki gradu so primaknili svoj košček k mozeiku zgodovine našega naroda. Baron Ruess je bil boter Janeza Vajkarda Valvasorja, France Prešeren je bil eden izmed odvetnikov grofa Coronina, prestolonaslednik Franc Ferdinand je bil v Sarajevu ubit v avtomobilu brata baronice Wamboldt. Med drugo svetovno vojno, najbolj občutljivem času naše skupne preteklosti, je bil (kot eden izmed prvih gradu na Dolenjskem) požgan in miniran.

Poskusi obnove gradu Hmeljnik so se začeli v 50-ih letih minulega stoletja, a so bili neuspešni. Leta 1995 je bil zavarovan obodni zid in postaljeva streha nad delom zidanih traktov. V zadnjih dvajsetih letih pa sta država in občina le občasno poskrbeli za čiščenje vegetacije in prebiranje kamnitih ruševin. Aprila 2015 je Ministrstvo za kulturo predstavilo osnutek zakona o zagotavljanju sredstev za sanacijo najbolj ogroženih in najkvalitetnejših enot kulturne dediščine v Sloveniji. Na seznam je uvrstilo tudi grad Hmeljnik, za katerega je za utrditev ostankov in restavratorsko konservatorske posege predvidelo 420.000 evrov. Predloga zakona vlada do danes še ni obravnavala.

Grad Hmeljnik tako tudi sedaj zavzema zgodovinsko vlogo, ki mu je dodeljena. Ostaja pozabljena, propadajoča priča slovenske družbe, ki svoje vrednote gradi na drugih temeljih.

A. R.

Galerija

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (25)

18.11.2015+1 + (7) – (6) Oceni zgodovinsko

Ostaja pozabljena, propadajoča priča komunistične revolucije.

18.11.2015Oceni Čiščenje

Hvala za prikaz stanja. Lahko bi pristojni organizirali prostovoljce, da bi to šavje nekoliko počistili in ohranili to, kar se še da. V nasprotnem, čez par let ne bo kaj obnavljati.

18.11.2015Oceni Prostovoljec

Sem takoj za akcijo. Nujno bi bilo potrebno ustaviti predvsem korenine, ki naredijo kamnu največ škode.

19.11.2015+6 + (6) – (0) Oceni butec&butec

Sem za prostovoljstvo, AMPAK! Veliko je ljudi, ki dobivajo celo življenje podporo pa nič ne delajo, naj si zaslužijo, naj delajo nekaj in šele potem dobivajo podporo.Večina nas, ki bi delali še prostovoljno nismo v življenju nič dobili zastonj ...

19.11.2015+9 + (9) – (0) Oceni Kar na smeh mi gre

Grad Hmeljnik ima lastnika .... In sedaj naj mu ljudje s socialno podporo zastonj urejajo graščino? Budalaština!

19.11.2015+5 + (7) – (2) Oceni retro

Revolucija ga je uničila, zato predlagam, da se sredstva za obnovo zbirajo iz borčevskih penzij. Koliko škode je bilo narejene od podivjanih...,

19.11.2015–1 + (5) – (6) Oceni Ljudski komisariat

Če se med zidovi nekaterih dolenjskih graščin ne bi skrivali belčki, bi vse danes propadajoče ali pa vsaj večina od njih še danes stala nepoškodovana! Tako da po sredstva za obnovo v Argentino!

19.11.2015+2 + (5) – (3) Oceni Jež

Bravo ! Kako zelo pomembno za slovensko zgodovino je, da je bil baron Ruess boter Vaalvasorja, Prešeren fiškal grofa Coronina in da je bil prestolonaslednik umorjen prav v avomobilu baronice Wamboldt.Res pomembna dejstva, ki samo dokazujejo komu vse smo Slovenci hlapčevali ... In na to naj bi bili kot narod ponosni?

20.11.2015+2 + (2) – (0) Oceni Čiščenje

Nekateri se ne ukvarjamo z zadevami, ki ne prispevajo k temu, da se ohrani vsaj ta izgled, za te kraje, impozantnega gradu. Vsaj enkrat na leto bi bilo potrebno spodsekati korenine bršljana, sicer bo v letu-dveh, prerasel in uničil, vse zidove. Pa nekaj litrčkov bomefekta. Vzdrževalo bi se vsaj neko znosno stanje in izgled. Vendar pobudo za to, morajo dati pristojni, ki za vzdrževanje skrbe. No, morali bi skrbeti pa več kot očitno, za to ne poskrbe. Kasneje bi se na tem območju, recimo, lahko odvijale aktivnosti, kot se sedaj pri "pumpnci".

21.11.2015Oceni pismo štabu

Že Kardelj je svaril pred neustreznimi načini bojevanja. Največjo ostrost je treba usklajevati s popuščanjem, kjer lahko to politično koristi. Upoštevati je treba socialno pripadnost. "Kulake postreljajete brez posebnih vprašanj."

začetnapredhodna Stran: 1/3naslednja zadnja

Preglej samo prijavljene komentatorje

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava Pozabljeno geslo Registracija Pogoji uporabe