Dr. Matej Mertik: V CERN-u raziskujemo začetek vesolja

16.1.2015 | 12:40

Matej Mertik

Matej Mertik

Cern 2015

Cern 2015

Cern Ženeva 2015

Cern Ženeva 2015

Doc. dr. Matej Mertik je predavatelj na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu, v letu 2014/15 pa je pridobil štipendijo za delo v CERN-u, Evropski organizaciji za jedrske raziskave iz Ženeve, Švica. Tam sodeluje v raziskovalni skupini Electric engineering for super conducting circuit protection – machine protection and electrical integrity (tehnološki oddelek skupine za zaščito magnetov in ekstrakcijo energije), ki pripravlja LHC veliki hadronski pospeševalnik na ponovni zagon, kar obeta nova fizikalna odkritja. Dr. Matej Mertik je obiskal Slovenijo med prazniki, ko smo ga prosili za ta intervju.

Pozdravljeni, Matej. Kako se počutite, zdaj, ko ste ponovno v Sloveniji?

Po pravici malo osamljeno, nekaj tuje, malo nerazumljeno, kot da sem se vrnil v nek drug čas, drug svet, a vendar ob pogledu na domačo krajino prijetno sončno in v teh dneh dokaj praznično. Pravzaprav vesel, da prosti čas preživljam v bližini tistih, ki so mi blizu, in da se je ta bližina iz nekaj sto kilometrov zdaj sunkovito skrčila. Govorim seveda o fizični razdalji. Srčna ostaja nespremenjena in se za razliko od te dejanske ne spreminja, pa čeprav se v Meyrin napotite pod s snegom prekritim Mont Blancom!

In kakšni so vaši vtisi o CERN-u?

Cern je verjetno eden izmed najunikatnejših raziskovalnih prostorov na svetu. Ne samo, da tam upravljajo z najbolj sofisticirano napravo na planetu s samimi presežki, to je v resnici prostor, ki te prežame, spreminja in žene med vse tisto, o katerem sem pred leti samo upal sanjati. Dejansko je to čisto drugi svet, kjer šele po nekaj mesecih dobiš občutek o razsežnostih, katerih del postajaš. Konec koncev, gre za laboratorij, ki raziskuje začetek vesolja samega. Težko je vtise primerjati z čimerkoli drugim, dosedanjimi dosežki in izkušnjami. Gre za drugačen in nov svet, za otok izjemnega sodelovanja, otok znanosti z namenom prizadevanja za mirno svetovno sobivanje, kjer se odkrivajo najbolj temeljne lastnosti narave same, in kot nas je večkrat nagovoril generalni direktor Rolf Heuer, CERN je otok miru, s katerim civilizacija s premagovanjem razlik in raziskavami znanosti gradi boljši in lepši svet ne samo v smislu znanstvenega napredka, ampak s tem in hkrati predvsem v širšem smislu človeške biti, zavedanja in skupne medodvisnosti. V CERNu ne pridobivaš le razsežnosti v znanstveno raziskovalni sferi, ampak ob vseh ljudeh in mednarodnem okolju rasteš tudi kot človek. Gre torej za izjemne in zgolj pozitivne vtise v vseh smereh, pravzaprav za velik velik privilegij, za katerega sem zelo hvaležen.

Ste raziskovalec v CERN-u, Evropski organizaciji za jedrske raziskave. Kaj pravzaprav zajema vaše delo?

Sem na mestu pridruženega znanstvenega raziskovalca, kjer sem bil na podlagi mednarodnih izkušenj, raziskovalnega področja, s katerim se ukvarjam, zanimanj in osebnostnega profila izbran za raziskovalno delo v tehnološkem oddelku v skupini za zaščito in celovitost super magnetov. V tem oddelku delam raznovrstne analize nad podatki meritev tokogkrogov na velikem hadronskem trkalniku. Moje delo je izrazito interdisciplinarno in se v prvih mesecih seznanjam z arhitekturo, principi in delovanjem trkalnika, kot tudi delom in profili skupine. Usmeritve, ki jih imam, se navezujejo na razvoj nove programske opreme, ki bo omogočala lažjo identifikacijo nepravilnosti na magnetih, ki nastajajo ob pripravah in posodobitvah trkalnika na zagon. Skupina trenutno uporablja le pregled posameznih neskladnosti, sam pa s kolegi snujem modele za povezovanje teh neskladnosti z drugimi potencialnimi parametri skozi lokacijo kot tudi časovno komponento, ki bodo omogočali podporo in vpoglede pri nadaljni nadgradnji trkalnika v prihodnjih fazah. Da lahko počneš kaj takega, se je potrebno seveda najprej seznaniti s tem in učiti, kar počno v drugih domenah, kajti šele po tem se lahko pričenjaš sporazumevati, saj se mora vsaka skupina iz svojega področja učiti z delom druge.

Ali lahko predstavite rezultate svojega dela?

Zaenkrat sem izdelal nekaj modelov nad podatki in prototip programske opreme za specifičen test kvalitete visokonapetostnih tokov na kvadropolnem magnetu nad izbranim modelom, ki je del testov preverjanja kvalitete dipolnih orbitalnih korektorjev. Gre za zgolj en osnovni test, za en tip magneta, kjer je vsak tokokrog podvržen več različnim preverjanjem v različnih fazah. Na podlagi tega prototipa sedaj lahko komuniciram in s kolegi izbiram gradnike za analizo in predstavitve ostalih meritev, za katere bom izdelal nove modele in na podlagi teh bomo skupaj razvili specifikacije za sistem programske opreme, ki bo nudila podporo za kvaliteto preverjanja tokogrov na super magnetih. Gre za izrazito interdisciplinaren pristop, saj je potrebno zraven področja podatkovnega rudarjenja tudi dobro poznati razvoj programske opreme, uporabljati različne programske jezike in sisteme, razumeti koncepte s področja (fizikalne) elektrotehnike, znati komunicirati z ljudmi iz različno specializiranih strok in predvsem imeti odprto glavo za kreativne rešitve in povezovanje vsega omenjenega in biti agilen. Danes, kljub temu, da sam predavam in sem tudi že od doktorata obiskal kar nekaj institucij v tujini, spoznal in sodelujem z mnogimi odličnimi ljudmi iz področja, na katerem delujem (kolegi iz Rapid Minerja na primer), sem tukaj hvaležen predvsem mariborskemu FERIju in mentorjem, ki so od nas včasih zahtevali stvari, za katere smo bili prepričani, da so nam odveč, a mi danes pridejo še kako prav.

Boste lahko kaj od tega uporabili tudi doma, na predavanjih na fakulteti, med študenti?

Seveda. Izkušnje iz tako dobro organiziranega okolja in procesov že samo v organizacijskem smislu, če pustimo raziskovanje za hip na strani, odprejo popolnoma nov pogled na svet, o katerem kljub sodelovanju v mednarodnih projektih na Fišu in delu v tujini do danes nisem imel vpogleda. Tukaj se komaj pravzaprav zaveš, kako malo veš in z delom v takem okolju le raseš. Upam, da bom čim več te raziskovalne motivacije in radoželjnosti po znanju in napredku lahko prenesel tudi na študente.

Katera aparatura oz. tehnologija pa vas je v CERN-u najbolj navdušila?

Absolutno veliki hadronski trkalnik, ki je presežek svoje vrste. Lahko bi našteval tudi eksperimente ATLAS, CMS, ALICE in LHCb, a vsi ti ne bi delovali brez skrajno sofisticirane megalomanske naprave, s katero lahko izmerite tudi vpliv meseca in sonca na Zemljo. Obroč trkalnika je namreč tako zelo velik, da v bistvu diha. Vsakič, ko se pojavi plima ali oseka, lahko namreč le to izmerite na podlagi opazovanja povratnih signalov za usmerjanje žarka delcev.

In kaj znanstveniki pripravljate novega v letu 2015? Kakšno odkritje nas bo presenetilo?

To je težko napovedati, govori se o super simetriji in novih delcih ter odkritjih lastnosti Higgsovega bozona, ki bodo v tej smeri odprla nova vrata v svet, kaj se skriva v temni masi vesolja, okrog katere se vrti nam vidna snov, galaksije in zvezde in mi sami, te vidne snovi je pravzaprav le za tri odstotke vse snovi, ki jo vidite, ko se zazrete v nebo, za to temno maso, okoli katere se pa vrti ta vidna snov z nami samimi vred, pa so astronomi izračunali, da je je pravzaprav le za eno petino, ostalo predstavlja izbrisana in ponovno uvedena Einsteinova kozmološka konstanta, ki ji pravimo temna energija. In če ostanem pri super simetriji in še neopaženih delcih, če jih v tem drugem zagonu ne bo videti, bo to pomenilo drugo plat in bo super simetrija izgubila na aktualnosti, kar bo pospešilo razvoj novih teorij in tistih v senci, kakršenkoli razplet pa pravzaprav predstavlja veliko in vznemirljivo presenečenje, ob katerem je nestrpnih veliko znanstvenikov. Mislim, da sem zapisal precej zapleten stavek. Konkretneje je delo naše skupine v 2015 fokusirano na tri pomembne teme: ponovni zagon trkalnika in njegovih tokov za zaščito magnetov, dokončanje namestitve verig opreme in preverjanj za na primer LINAC4 sistem in na pripravo tehnologije za zaščito tokov in magnetov za nove projekte na LHC, kot je na primer HL-LHC, projekt za povečevanje svetilnosti trkalnika (gostote trkov na enoto časa), če naštejemo le nekatere.

Eno leto boste preživeli v Švici. Kako poteka vaš delovni dan? Ga lahko opišete?

Zjutraj se najprej zbudim, potem nimam zajtrka (dekleta bi mi tukaj navila ušesa), včasih tečem, nato se odpravim na CERN in sem tam po navadi med deveto dopoldan in deveto zvečer z dvournim plavajočim kosilom, ki lahko lebdi ob dvanajsti v restavracijah, velikokrat pa si ga naredim sam in si ga premaknem po občutku lakote, potem se vrnem na drugi del diskusij, branja, programiranja, učenja, pisanja. Obiskujem vabljena predavanja iz različnih področij, se udeležujem predavanj, tečajev, vsega, kar je pač treba in kar je zanimivo, da lahko po najboljših močeh opravljam svoje delo. Prav priznam, zraven računalniških znanosti od časa do časa za predih pokukam tudi na področje fizike, kjer ponavljam nekatere klasične teme, hkrati pa upam, da se bom na domača tla vrnil z nekaterimi boljšimi spoznanji iz kvantne mehanike, kot sem jih imel, preden sem prišel v CERN. Tukaj je pisana druščina ljudi, s katerimi o vseh teh temah lahko tudi razpravljaš in šele takrat se ti odpirajo nekateri pogledi. Restavracija 1 je restavracija, kjer so se in se razvijajo ene izmed najprebojnejših idej. Čudovito za kramljanja in znanstveno delo, v poznih jesenskih mesecih se tam tre pogovorov okrog takšnih in drugačnih dognanj. Zraven je knjižnica in glavna dvorana ter predavalnice, od tam se teme iz predavanj vedno potem selijo v restavracijo. Drugače pa veliko časa preživim v laboratoriju med kolegi, kjer so mi na voljo ves čas s pomočjo in razlagami, ki jih potrebujem pri svojem delu, da pa nisem le in zgolj za monitorjem, me pa tu in tam vzamejo tudi na meritve v predor trkalnika, kjer lahko tudi potem v praksi opazujem tisti del dela, ki ga sicer drugače sam na računalniku. In vse skupaj je zares zares osupljivo. Vzame dih!

Kdo pa so vaši sodelavci in od kje prihajajo?

V skupini, kjer delujem, je okrog osemdeset ljudi, katerih število niha skladno z projekti in potrebami pri delu na LHC. V ožji skupini ELQA (Electrical Quality Assurance) nas je med deset in dvajset in s temi sodelavci tudi redno sodelujem. Prihajajo iz Francije, Švice, Anglije, veliko kolegov je iz Poljske, Italije, mentor, pod katerim delujem, pa je iz Danske. V sosednji pisarni imamo sodelavce iz Fermilaba iz ZDA, ki pomagajo skupini pred zagonom. Sam si pisarno delim s kolegom iz Poljske in kolegom iz Bolgarije, ki pa je že več let zaposlen na institutu na Poljskem, ki financira del raziskav v prav tej skupini v CERNu.

Po čem se delovne navade v Švici razlikujejo od naših v Sloveniji?

V raziskovalnem delu bi rekel, da ne kaj veliko, razen, da si res vsi vzamejo odmor za kosilo, dolg dve uri, in se takrat sprostijo ter pogovarjajo, medtem ko so taka kosila pri nas bolj redka in bi rekel, da se nam bolj nekam mudi in smo tudi v času kosila z mislimi nekje drugje in v urnikih. Uradni trideset minutni odmor za malico pri nas je, vsaj kolikor opazujem okolje tukaj, skoraj neke vrste podcenjevanje človeka. A tega sami niti ne opazimo. Je pa res, da je francoska kulinarika in pogled na hrano tukaj povsem nekaj drugega. Kot da bi primerjali manto in morskega psa. Oba plavata, a ena velikokrat povzroča precej manj stresna in je v splošnem bolj umirjena. V resnici meni osebno taki dolgi odmori za kosilo precej precej ugajajo, dan dlje traja, kljub temu da včasih pozabim na kosilo in se na CERNu znajdem tudi ob 3. uri zjutraj. A to je pač odvisno od vsebine in - kot rečeno - raziskovalno delo je nekaj, kar ne umeščaš v urnik. Pod prisilo se nič kaj ne zgodi, motiviran je treba biti, to je pa vsak zase in z nekim naročilom se tega ne da, vsaj pri meni to tako ne gre. Sicer bi pa rekel, da je delovni ritem tukaj bolj sproščen in se odvija ves dan, dve uri kosila se pa pač pozna pri rednem odhodu iz delovnega mesta.

In kaj počnete v prostem času med bivanjem v Švici?

Oh, nekaj malega berem, potem zahajam v Ženevo, opazujem švicarske ure, imam v gorovju Jura tudi en vrh, kamor mi uspe se napotiti enkrat na mesec, sicer pa igram v simfoničnem orkestru Združenih narodov in spoznavam kolege glasbenike in naključje je hotelo, da so me sprejeli na avdicijski vaji in da je prvi pozavnist fizik in tudi iz CERNa in lahko si samo mislite, koliko bolj zanimivo je takole spoznati kolege, sem prepričan, da jih sicer drugače ne bi in razprave izven urnikov so seveda neprecenljive.

Kako vam je všeč švicarska kuhinja in njihove dobrote?

Omenil bom le eno reč, sir AppenZeller, najpikantnejši sir v nam poznanem univerzumu! Sem poizkusil nekaj njegovih dobrot, zbiram pa pogum, da si naredim juho. O tem, kako vam sir ugaja, je najbolje, da si mnenje ustvarite sami.

Ste si ogledali tudi turistične znamenitosti Švice?

Ogledal sem si nekaj Ženeve in obiskal prostore svetovne zdravstvene organizacije, kjer se pripravljamo za koncert v palači združenih narodov, sicer pa imam zavedenih nekaj kulturnih dogodkov za ogled v bodoče, odpravil pa sem se tudi v Bern, kamor me je naš veleposlanik povabil na daljše kosilo. Čakata me pokrajina Gruyere in čokoladarna. Ker imam pisarno skoraj pri letališču, sem se en vikend napotil tudi na Azurno obalo in v Rim, v preddverje Vatikana, kot v filmu Angeli in demoni, kam pa bo me zaneslo v tem letu, pa še ne vem. Zaenkrat se bom posvetil delu, ko pride čas za oddih, se pa stvari zgodijo same od sebe. Morda vinske kleti v Andaluziji, morda, v Vatikan gotovo grem.

Ali se boste vrnili nazaj v Slovenijo ali pa boste morda kar ostali v CERN-u?

Seveda se vrnem v Slovenijo, vračam se jeseni, tako mi zaenkrat piše v pogodbi, sem pa prepričan, da se bom na CERN vračal v taki ali drugačni režiji, najverjetneje s projekti, ki jih bom poskusil definirati, a trije meseci še niso dovolj za to in upam, da bom do poletja imel dovolj znanja in vpogleda v potrebe, da bom v tem letu to, kar delam tukaj, uspel nadgraditi za nadaljnje sodelovanje v obliki projektne prijave. Sicer mi bo pa po letu dni raziskav gotovo prijalo tudi delo na fakulteti, kjer, kot ste lahko opazili, me trenutno ni in imam premor z delom v tujini.

Doc. dr. Matej Mertik, najlepša hvala za pogovor in uspešne raziskave na hadronskem trkalniku.

B. P., FIŠ

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (1)

17.1.2015Oceni vika lozar 

Hvala dr. Mertiku za enostavno in simpatično predstavitev tistega velikega Cerna. Komaj čakamo poročil od tam zlasti o novih odkritjih osnovnig delcev in o prapoku, saj si želimo, da bi končno geneza šla na smetišče religij in zgodovine.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava