DL: Arheološki park Marof - Prazgodovina je lahko tudi prihodnost

12.10.2014 | 13:30

Mitja Simič, Jelka Hudoklin in Borut Križ na pravokotni mizi, ki jo je v Dolenjskem muzeju pripravilo Društvo arhitektov Dolenjske in Bele krajine. (Foto: I. Vidmar)

Novo mesto je na področju arheologije eno najpomembnejših evropskih prestolnic, zato si zasluži, da ima svojo arheološko zgodbo predstavljeno precej bolj razkošno, kot se jo da predstaviti zgolj z razstavo v muzeju. Ideja o arheološkem parku, ki ga je razglasil tudi že občinski svet, dobiva jasne obrise in prerašča v projekt, ki se ga da v prihodnjih letih speljati tudi z denarjem iz evropskih skladov.

Z arheološkim parkom, ki bi se raztezal na območju Marofa, kjer je že sredi prvega tisočletja pred našim štetjem stalo za tisti čas veliko in pomembno naselje — Kapiteljske njive, kjer že več kot trideset let potekajo izkopavanja, in delno Mestnih njih, bi mesto ne le dobilo možnost dostojno predstaviti izjemno arheološko bogastvo, ampak bi mu to prineslo tudi pomembno poslovno in turistično priložnost, o čemer je bilo govora pred dnevi na tako imenovani pravokotni mizi Društva arhitektov Dolenjske in Bele krajine.

Arheolog Borut Križ novomeško arheološko zgodbo zagotovo najbolj pozna, saj pri izkopavanjih sodeluje že vse od leta 1983, od upokojitve Toneta Kneza leta 1993 pa jih vodi, je v uvodu poudaril izjemen pomen arheoloških najdb oziroma tukajšnjega prazgodovinskega naselja, ki krepko presega današnji pomen Novega mesta, za katerega je arheološki park velika priložnost.

Jelka Hudoklin iz podjetja Acer, ki je pripravilo tudi občinski prostorski načrt za novomeško občino, je opozorila na dejstvo, da Novo mesto kljub številnim zelenim površinam nima parka in da je območje, kjer so v OPN predvideli arheološki park, zanimivo tudi z vidika urejenih zelenih oziroma parkovnih površin. Idejo o arheološkem parku na Marofu je imel že pokojni prof. Braco Mušič, a še pred desetimi leti ni bilo nobene resnejše pobude, da bi na Marofu uredili tematski park. »Nasprotno,« pravi Jelka Hudoklin, »odkar se ukvarjam z urbanizmom oziroma ves čas mojega strokovnega delovanja se soočam s stalnimi pritiski, da bi Marof pozidali.«

Ideje izpred desetih let so dobile konkretno podobo v ureditvenem načrtu leta 2007, ki na Marofu predvideva ureditev arheološkega parka in muzeja. V okviru OPN je arheološki park eden ključnih temeljev prepoznavnosti Novega mesta v slovenskem in evropskem prostoru. Arheološki park je predviden kot odprt javni prostor, namenjen meščanom in turistom, po besedah Jelke Hudoklin pa je treba preprečiti vsakršno pozidavo, ki bi se utegnila »pripeti« na načrtovane prometnice in parkovno infrastrukturo.

Mitja Simič iz novomeške območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine je predstavil konservatorski načrt za najdišče, katerega vsebina je arheološki park. Načrt predvideva rekonstrukcijo gomile, obnovo drevoreda in starih poti ter objekte, ki so neposredno povezani z vsebino parka. V arheološkem parku konservatorski načrt med drugim predvideva tudi naselbinski prikaz prazgodovinskih hiš in ograjenih prostorov, kjer bi obiskovalci tako ali drugače spoznavali življenje prednikov s predstavitvijo tedanjih obrtnih veščin, ogledom replik predmetov iz  tistega časa, najdenih na tem mestu, možnostjo prenočevanja v repliki prazgodovinske hiše in kuhanjem obeda v eksperimentalni prazgodovinski kuhinji ali pa ježo brez sedla in vožnjo z latenskim bojnim vozom.

Igor Vizjak iz Razvojnega centra je opozoril na veliko možnost, da projekt  arheološkega parka dobi izdatno finančno podporo iz skladov Evropske unije. Projekt je ocenjen na 5,5 milijona evrov, nosilec investicije bi bila novomeška občina, upravljavec pa Dolenjski muzej. Po Vizjakovem mnenju je zelo pomembno, da drugim regijam konkuriramo z nekim večjim projektom, ki ima vse možnosti, da uspe, saj bi, če bi prijavili le večje število manjših projektov, dobili le drobtinice.

Zelo pomembno je tudi, da je na sodelovanje in vključitev v projekt pripravljen tudi lastnik večine zemlje na območju parka Gregor Klemenčič, ki je na pravokotni mizi izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da se je stvar končno premaknila z mrtve točke, in povedal, da bodo vsa zemljišča vključno s Klemenčičevo kmetijo vključena v park. Tako naj bi bil gospodarski objekt javni objekt v funkciji parka, stara hiša pa bi bila namenjena gostinski dejavnosti.

Članek je bil objavljen v 28. številki Dolenjskega lista, 10. julija 2014

Igor Vidmar