''Vsak od nas bo umrl''; naselje 'srebrnih hiš' za starostnike

8.10.2014 | 13:10

Aleksandra Gradišek Željko Savič dr Manca Košir voditeljica mag Andreja Jernejčič Vizjak Rupert Gole in Nuša Derenda

»Veliko hiš, ki so energetsko potratne, pa je tako velikih zato, ker ljudje mislijo, da so nesmrtni. Vsak od nas bo umrl,« je dejala upokojena profesorica in novinarka, sicer pa ambasadorka radostnega staranja dr. Manca Košir. Na nedavni okrogli mizi Kakšno življenje se nam obeta na starost in kako je lahko lepše, ki jo je organiziral Razvojni center Srca Slovenije, so sodelovali še župan Občine Šentrupert Rupert Gole, pevka Nuša Derenda, predsednik Lokalne akcijske skupine Srce Slovenije Željko Savič in direktorica Razvojnega centra Srca Slovenije Aleksandra Gradišek.

Razvojni center Srca Slovenije je namreč predstavil dva projekta s konkretnimi rezultati, ki jih vodi v okviru Evropska unije kot edini slovenski partner. Projekt Wider s »Srebrnimi hišami« je odobren na programu MED – Mediteran. Drugi pa je projekt Innovage, v sklopu katerega je bila danes prvič širši javnosti predstavljena nova socialno-komunikacijska naprava za starostnike. Prav ta naprava za starostnike je bila s strani Evropske unije danes izbrana med tri najboljše pilotne projekte vseh partnerjev iz Evrope.

Projekt Srebrnih hiš je orisal Rupert Gole. Gre za majhne energetsko učinkovite lesene montažne hiše. Namenjena bodo starejšemu posamezniku ali starejšemu paru, ki za svoje bivanje potrebuje okolje, v katerem bo lahko najdlje živel doma. Torej, brez gibalnih ovir v sami hiši, z zelo nizkimi stroški obratovanja in vzdrževanja, da ostane največ pokojnine za dopust, zdravo prehrano in podobno. »V Sloveniji mnogo starejših živi v prevelikih energetsko zelo potratnih socialističnih hišah, zaradi česar imajo visoke stroške za ogrevanje in elektriko,« je opisal stanje Gole. Silver house ali srebrna hiša pa s celotnim modelov omogoča, da posameznik pride do varčne hiše, ki jo potrebuje na stara leta in se maksimalno razbremeni stroškov. »Pri nas v Šentrupertu bo v naslednjem letu pripravljena soseska za 12 hišic. Govorimo lahko o letu 2016, ko bodo hiške že stale. Inovativnost in edinstvenost tega projekta pa je, da delamo na celotnem model, kako starejšemu paru ali posamezniku omogočiti, da iz energetsko neučinkovite in prevelike hiše, ki jo ima sedaj, preide v t. i. srebrno hišo,« je povedal Rupert Gole, katerega občina je prav pred dnevi že drugič prejela nagrado kot najbolj učinkovita mala občina in absolutna zmagovalka. Manca Košir je potrdila, da moramo ljudje biti čimbolj povezani. »Pomembno je, da se ne počutimo sami. Da smo ljudje prepleteni. Vsi ti projekti nam pomagajo, da skupno gradimo. Če bi znali skupaj sodelovati, če bi se zmogli pomanjšat v svojem egu in povečati v človeški dobroti.«

Predsednik Lokalne akcijske skupine Srce Slovenije Željko Savič pa je predstavil novo socialno komunikacijsko napravo za starostnike. Ta naj bi jim olajšala in pomagala komuniciranje starostnikom. Gre predvsem za starostnike, ki ne uporabljajo mobilnih aparatov. »S to napravo, ki jo je razvilo podjetje Zavod IRNT, lahko podaljšamo bivanje starostnikov doma za od 5 do 10 let, omogočimo večjo kakovost bivanja starostnikov predvsem na podeželju kot tudi v mestih,« je dejal Savič.

Kot je poudarila direktorica Razvojnega centra Srca Slovenije Aleksandra Gradišek ne čakajo, kaj se bo odločila država, ampak ji gredo z idejami in inovativnimi rešitvami sami naproti. »Prebivalstvo v Evropi se zelo stara. Zavedamo se, da bo vedno več ljudi starejših od 65 let. Še več, glavnina prebivalstva bo postala starejša. Zato je ključno vprašanje, kakšno življenje ponuditi starostnikom, da bo kakovostno in da jim bo še lepše. Ob tem se povečuje potreba po tem, da bi starejši ljudje čim dlje zmogli živeti samostojno, vključeni v svoja domača okolja. Na podlagi povezovanja občin od Kamnika do Šentruperta snujemo programe za boljšo kakovost življenja. V delu in stiku s starejšimi ljudmi smo prišli do tega, da je treba misliti na naše starostnike, nenazadnje tudi na to, kako bomo mi živeli čez 20 let.«

Pevka Nuša Derenda je izpostavila, da je glede starosti začela razmišljati že pred 20. leti, ko je šla na svojo. Zaveda se, da kot starejša ne bo mogla biti odvisna od države. Po drugi strani že sedaj skrbi tudi za zdravje, da bo ohranila psihično-fizično kondicijo. »Rekreiram se že sedaj, da bom tudi na stara leta fit.« Glede tega, koliko so ljudje okoli nje ozaveščeni in razmišljajo o starosti, pa je dejala, da različno: »Eni že zelo hitro vedo, da država ne bo nič dala, drugi ne. Sicer pa se o tem več govori, kar menim, da je dobro. Pa tudi sama večkrat rečem mami, ki je starejša, naj gre čim več ven in se giba.«

Ob koncu leta 2012 in začetku leta 2013 je bilo 17,1 odstotkov prebivalcev Slovenije starih več kot 64 let. Vsaka tretja starejša oseba je živela sama in bila izpostavljena revščini. Približno 1600 starejših je bilo delavno aktivnih. Leta 2060 naj bi bil vsak tretji prebivalec Slovenije starejši od 65 let, skoraj vsak osmi prebivalec pa nad 80 let. S tem izzivom se sooča ves razviti svet, posebno pozornost pa temu namenja Evropska unija. Aktivno staranje v medgeneracijskem sodelovanju zagotavljanja višje kakovosti življenja za vse prebivalce pa so med ključnimi usmeritvami razvojne konference razvojnega centra Srca Slovenije. Sicer pa je Generalna skupščina Združenih narodov pred 24 leti razglasila 1. oktober za mednarodni dan starejših.

Razvojni center Srca Slovenije je partner EU projektov INNOVAge in WIDER, ki se ukvarjata s problematiko staranja prebivalstva.

Cilj projekta INNOVAge je razviti kakovostne podporne storitve, ki bodo omogočale samostojno in čim daljše bivanje starostnikov na njihovih domovih ter izboljšati regijske politike na področju eko-inovacij za pametne domove. V okviru projekta so v Srcu Slovenije razvili edinstveno socialno komunikacijsko napravo za starostnike, ki jim omogoča enostavnejše bivanje na domu.

Projekt WIDER želi izboljšati izmenjavo znanj za povečanje stopnje inovacij, tržnih priložnosti in novih produktov malih in srednje velikih podjetij na področju eko-pametnih stanovanj za neodvisno življenje starejših v sedmih regijah območja Mediterana. S pomočjo svetovalnih vavčerjev, ki so bili razpisani v okviru projekta, bodo podjetja lahko povečala vrednost svojih proizvodov ter se lažje pozicionirala na tujih trgih. Fokus projekta je energetska učinkovitost in končnim uporabnikom prilagojen pristop. S pomočjo projekta WIDER so v Srcu Slovenije razvili model bivanjske skupnosti "Srebrna hiša".

Razvojni center Srca Slovenije