DL: Miroljubno kmetijstvo - Razčistiti v glavi in delati s srcem

15.2.2014 | 13:00

Milan Mikolavčič

Največja posebnost miroljubnega kmetijstva je v odnosu do živali, saj nobenih živali ne redijo za zakol, s tem pa so ekološkemu kmetovanju dodali še vegetarijanstvo ... Ekološki kmet Milan Mikolavčič iz Krškega, ki ga morda nekateri poznate tudi s krške tržnice, novomeške ekološke tržnice ali z ekoloških praznikov po naših krajih, je predsednik Združenja za razvoj miroljubnega kmetijstva, ki v Sloveniji deluje šest let, združuje pa štiri do šest kmetij, ki spoštujejo načela miroljubnega kmetijstva. V tujini skupnosti za miroljubno kmetijstvo povezujejo pridelavo na tisoč in več hektarih.

Osnova miroljubnega kmetijstva je naravi prijazno kmetovanje, zato vsak miroljubnemu kmetijstvu naklonjeni kmet v prvi vrsti kmetuje ekološko (s certifikatom). Pridelujejo brez umetnih gnojil (vodi prijazno) in brez gensko spremenjenih organizmov. Ker ne redijo živine, kmetujejo klimi prijazno, ohranjajo pa tla, med drugim s tripoljnim kmetovanjem, ko njiva vsako tretje leto počiva v prahi.

Največja posebnost miroljubnega kmetijstva je v odnosu do živali, saj nobenih živali ne redijo za zakol, s čimer so ekološkemu kmetovanju dodali vegetarijanstvo. Na kmetiji sicer imajo krave, kobile ali ovce, ki na paši gnojijo pašnike, a vse te živali umrejo naravne smrti. »Enak odnos imamo tudi do ubijanja vseh drugih živali iz narave, ne le domačih. Poskušamo ohraniti čim več živali, tudi najbolj drobnih, zato ne poznamo škodljivcev. Tudi divjadi ne preganjamo, ampak celo puščamo na njivi kakšno vrsto pridelka, da se lahko nahranijo. Med parcelami puščamo grmovje, da se naselijo ptice, ki jih tudi krmimo,« opiše principe miroljubnega kmetovanja.

Opaža, da naklonjenost miroljubnemu kmetijstvu narašča, čeprav so težave v tradiciji in navadi, da jemo meso. »Mladi so ideji naklonjeni, vendar pa je povprečna starost kmetov visoka. Človeštvo zdaj za pridelavo hrane za živali uporablja 70 odst. vseh kmetijskih zemljišč in le 30 odst. za prehrano ljudi,« poudari.

Prepričan je, da je miroljubno kmetijstvo trajnostna rešitev, ki ohranja vode, zdrava tla in klimo. »Slovenija je glede ohranjenosti narave velika oaza, a v tem žal ne vidi prednosti, ampak zadnja leta prednost daje velikim kmetijam. Škoda je, da smo, odkar imamo subvencije, izrinili male, samooskrbne kmetije. Vsekakor pa je kriza prinesla nekaj dobrega: mladi se spet obračajo k poljem ali vrtovom in zasadijo celo balkone,« spomni na svetlo točko današnjega časa.

Moti ga, da naša država poudarja integrirano kmetovanje, čeprav ima enkratno možnost za pospešeno usmerjanje v ekološko kmetovanje, saj po njegovem mnenju ni dovolj spodbujati zgolj domačo pridelavo. V naravi prijazni pridelavi in predelavi bi se lahko odprlo veliko delovnih mest. Na vprašanje, ali bi na tak način lahko pridelali dovolj hrane, Mikolavčič odgovarja, da je treba razčistiti v glavi, delati s srcem in verjeti. »Treba je spremljati naravo (zemlja potrebuje pet do sedem let, da se uravnovesi), upoštevati lego in ugotoviti, katera kultura je primerna za katero njivo. Tudi sam sem včasih redil živali in jih klal doma, a potem sem se zamislil nad tem, kaj delamo z njimi!«

Članek je bil objavljen v 43. številki Dolenjskega lista, 24. oktobra 2013

B. Dušič Gornik