Božič v pravoslavnih Miličih

7.1.2014 | 14:45

Božič v pravoslavnih Miličih
Božič v pravoslavnih Miličih

»Hristos se rodi – Va istinu se rodi«, se pozdravijo pravoslavni verniki na badnjik – božični večer. Po nekaterih ocenah v Sloveniji živi približno 50.000 pravoslavnih vernikov različnih narodnosti. Večinoma so to priseljenci ali potomci ljudi, ki so se v Slovenijo priselili iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Nenavsezadnje pravoslavna cerkev v Ljubljani je bila ustanovljena šele leta 1921, cerkev sv. Metoda in Cirila pa zgrajena leta 1932.

Veliko starejše korenine pa imajo pravoslavci – potomci Uskokov v Beli krajini, ki so te kraje naselili že v 16. stoletju. Danes pravoslavno veroizpoved prakticira le še nekaj sto ljudi, ki izhajajo iz Paunovičev, Marindola, Bojanjcev in Miličev. Sicer pa je ob Kolpi veliko vasi, ki imajo domnevno pravoslavno poreklo, o čemer pričajo tudi tipična ledinska in družinska, tudi vaška imena.

V cerkvi »Obglavljanja sv. Janeza Krstnika« na Bojanjcih, ki so jih ustanovili prebegi iz Črne gore, božičnega bogoslužja ne opravljajo že dalj časa; nasprotno pa je v cerkvici sv. Petra in Pavla v Miličih, ki je del Gornje Karlovške nadškofije, vedno želo praznično. Pop Jelenko Stojanovič prihaja v Miliče vsako prvo nedeljo v mesecu, po potrebi pa tudi večkrat, ter seveda ob posebnih praznikih – na božični večer in za žegnanje – na Petrovo. Cerkev v Miličih je bila sezidana 1909 leta, nadomestila pa je manjšo leseno cerkvico sv. Petra, ki je bila zgrajena sredi 19. stoletja na hribčku nad vasjo Paunoviči.

Tudi 6. januarja po gregorijanskem koledarju (nekatere pravoslavne cerkve, med njimi tudi srbska uporabljajo julijanski koledar) je bilo v Miličih praznično. Z božičem so pravi verniki zaključili štiridesetdnevni post (manj resni pa so se postili vsaj na badnjik) in po polnoči je večina po starodavni tradiciji užila jagnje na ražnju ali odojka.

Obred se je pričel z zažiganjem badnjaka - hrastovega drevesca pred cerkvijo, ki je bilo posekano s tremi udarci sekire (katoliki postavijo jelko kot božično drevo, pravoslavni pa sežigajo hrast, del pa ga odnesejo iz cerkve domov). Sledil je blagoslov vernikov, nato pa svečana maša, polnočnica. Podružnična cerkev v Miličih je oddaljena od svoje matice v Moravicah na Hrvaškem, zato je slavnostno bogoslužje potekalo že o 17. uri. Na domovih ta večer verniki v stanovanje prinesejo slamo (in ta ostane tam tri dni) in naredijo imitacijo okolja v katerem se je rodil Kristus.

Božič je za kristjane največji praznik inje posebno slovesen, zato ga verjetno v Beli krajini praznujemo dvakrat - katoliškega in pravoslavnega ter uniatskega – torej je na mizi jagnjetina vsaj dvakrat v štirinajstih dneh. Skeptiki pa seveda ne pozabijo dodati – da je treba spoštovati tudi dva posta.

Kako res je, da prebivalci ob Kolpi spoštujemo različnost, je očitno tudi ob tem, da je veliko pravoslavnih obiskalo polnočnice na Preloki in v Adlešičih 24 decembra, pri bogoslužju v Miličih pa so sodelovali prebivalci iz širšega območja Adlešičev in tudi drugih delov Bele krajine.

Z lepimi pozdravi iz zavarovanega območja narave Krajinski park Kolpa in večkulturne Bele krajine,

Tončka Jankovič, Boris Grabrijan

Galerija

Milici Badnjik 6 1 2014 (01)
Milici Badnjik 6 1 2014 (02)
Milici Badnjik 6 1 2014 (03)
Milici Badnjik 6 1 2014 (04)
Milici Badnjik 6 1 2014 (05)
Milici Badnjik 6 1 2014 (06)
Milici Badnjik 6 1 2014 (07)
Milici Badnjik 6 1 2014 (08)
Milici Badnjik 6 1 2014 (09)
Milici Badnjik 6 1 2014 (10)
Milici Badnjik 6 1 2014 (11)
Milici Badnjik 6 1 2014 (12)
Milici Badnjik 6 1 2014 (13)
Milici Badnjik 6 1 2014 (14)
Milici Badnjik 6 1 2014 (15)
Milici Badnjik 6 1 2014 (16)
Milici Badnjik 6 1 2014 (17)
Milici Badnjik 6 1 2014 (18)

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (10)

9.1.2014Oceni vika lozar 

Pred leti, na otvoritvi prenovljene pravoslavne cerkve v Miličih je bilo prisrčno in zanimivo. Srbi so bili že od nekdaj znani po prijateljskih pogostitvah in prijaznosti do gostov, tudi "naši" belokranjski Srbi se ponašajo s temi pozitivnimi lastnostmi. Tudi praznike znajo počastiti kot se spodobi.

10.1.2014Oceni Jan 

a Slovenci pa ne? Nisem še prebral, da bi Vika kdaj pohvalila Slovence. Razen tistih, ki so na pravi, tj. rdeči strani.

11.1.2014Oceni vika lozar 

Naj mi bo oproščeno, a Slovenci smo znani, da radi pljuvamo drug po drugem, kar pa za druge narode okoli nas ni značilno. Torej z vso pravico stojim za mojimi zgornjimi besedami.

11.1.2014Oceni Jan2 

Jan,saj tisti podporniki JJ-ja so največji negativneži naše družbe.

11.1.2014Oceni tlačan 

Itak da in gospa Vika in oba Jana kar malo mimo pišeta. Kaj pa so "naši" belokranjski Srbi? Gospa Vika, Marindolci, Bojančani,... imajo veliko bolj prepoznano zgodovino in korenine, kot marsikateri novodobni "Slovenec". Recimo da zadnjih 400 let točno vedo kje živijo njihovi predniki in oni. Ali vi komentatorji lahko potrdite podobno za svoje korenine? Zato vas lepo prosim, da ne trosite neumnosti o nekih Srbih in podobno.

11.1.2014Oceni tina 

kaki srbi vika,dej jim to reci,pa boste dobili na oko 2x,bolj so zadovoljni če jim rečeš vlahi,za srbe nečejo ni čut

12.1.2014Oceni ana 

V glavnem, večstoletne korenine imajo na tej zemlji, ki jo ljubijo, poreklo gor ali dol. Tu so njihova ognjišča. Vse spoštovanje do ohranjanja njihove tradicije in vere, saj nezadržno to izginja. Imamo srečo, da živimo v tem času, da smo še žive priče tem njihovim značilnostim. Njihova noša in folklorno izročilo je že umrlo. Žal.

12.1.2014Oceni jezamala 

"Njihova noša in folklorno izročilo je že umrlo. Žal." Kakšen komentar je pa to?? Kaj pa vse folklorne skupine Bele krajine ki se trudijo ohranjat folkloro naših vasi? Bojanski plesi nimajo tega imena kar tako iz lepega. Belokranjska folklora ima korenine čez Kolpo,tako da prosim lepo nečem več čut o tem da folklora izumira kjer koli na področju Bele krajine

12.1.2014Oceni ana 

Jezamala, mislim, da je moj komentar čisto OK. Ko sem bila mlada, se spominjam, da je na Jurjevanju nastopala tudi folklorna skupina iz Bojancev, ki je imela drugačna oblačila in plese kot druge belokranjske skupine. Bojanska folklorna skupina več ne obstaja, to sem mislila. Lahko pa njihove plese pleše zaradi mene "Tine Rožanc" ali pa "Maroltovci", ali pa Prekmurci.

12.1.2014Oceni jezamala 

To da je umrla noša in izročila nikakor ni enako kot da ne obstaja več Bojanska folklorna skupina, to so dve čisto različne stvari. Izročilo ne more izumreti dokler ga ohranjajo FS Ivan Navratil iz Metlike, ki se s postavitvijo udeležuje različnih srečanj (http://www.jskd.si/folklorna-dejavnost/prireditve/odrasle/maribor_12/uvod_maribor_12.htm na primer). Če pa se spomnete kako je izgledala originalna noša, potem pa povejte, opišite, narišite in ne pustite da ti spomini (ne morem napisati drugače žal, a vsekakor ni mišljeno negativno nastrojeno in vam vsekakor želim vse dobro) umrejo z vami. Folklorne skupine težijo k temu, da bi ohranile stare plese, pesmi, običaje, noše, navade, a če ljudi te podatke držijo zase se žal ne premakne nikamor.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava