DL: Kdo bo ustavil gorjanške motokrosiste

26.10.2013 | 11:00

Takole je videti na Gorjancih, ko jih obiščejo motokrosisti.

Če je pred leti le kdaj pa kdaj kakšen motorist z motorjem za motokros zašel tudi na Gorjance, so danes motokrosisti v gorjanških gozdovih resen problem, saj ne mine dan, da se ne bi iz pragozda in celo iz gozdnega rezervata Kobile pa doline Pendirjevke kilometre daleč razlegal ropot motorjev z odstranjenimi dušilci zvoka. Po zakonu o gozdovih znašajo kazni za tovrstno početje do 800 evrov za posameznika in do 42.000 evrov, če gre za organizirano dejavnost, po zakonu o lovstvu pa predvidene kazni znašajo do 4.100 oziroma 12.500 evrov.

Število kršiteljev določil o vožnji v naravnem okolju se je na Gorjancih izrazito povečalo letos, ko je za tovrstne kršitve zakonodaje zaradi snegoloma oziroma prek gozdnih poti podrtih dreves postalo neprimerno območje okoli Štravberka, Trebelnega in Radulje. Pri tem ne gre le za vznemirjanje divjadi, pač pa tudi za prave rane, ki so jih v pobočje najlepšega predela Gorjancev vrezale gume močnih terenskih motorjev med vožnjo navkreber pod polnim plinom. Ponekod so nastale prave vlake, globoke zareze so tudi na evropski pešpoti. Gozdarji imajo karte z vrisanimi potmi, po katerih se najpogosteje vozijo motokrosisti, nekatere vodijo tudi čez mejo na Hrvaško. Nekateri motokrosisti naj se po Gorjancih ne bi vozili le zaradi užitka, ampak imajo v skritih kotičkih tudi druge opravke.

Na posvetu o problemu vožnje z motorji za motokros po Gorjancih so se pred tednom v Drči srečali predstavniki gozdarske in lovske inšpekcije, policije, lovske družine, planincev in zavoda za gozdove. Gozdarski in lovski inšpektor Borut Tavčar je povedal, da motokrosisti delajo več prekrškov hkrati, da so vožnje očitno organizirane, da se po Gorjancih ne vozijo le domačini, ampak da kršitelji prihajajo tudi od drugod in pogosto svoje akcije načrtujejo tudi prek spletnih forumov.

Domačini, ki so skušali gorjanške motokrosiste ustaviti, ko so s svojimi motorji rili po njihovih parcelah oziroma košenicah, imajo slabe izkušnje. "Ko sem jih ustavil, so zatrjevali, da je pot prek mojega travnika javna pot, kar seveda ne drži, da lahko na njej delajo, kar hočejo, in da to mene nič ne briga. Ne upoštevajo nobenih opozoril in prošenj. Skrivajo se za čeladami in očali in jih ne moreš prepoznati, čeprav se za domačine ve, kdo so, saj se na Gorjance z motorji odpravijo kar od doma," je povedal eden od domačinov. 

Komandir policijske postaje Šentjernej Andrej Novak je povedal, da se policija že ukvarja s tem in da jim je lani uspelo enega tudi že kaznovati. "Kakih petnajst jih je domačinov, za večino vemo, kdo so, precej pa se jih s kombiji pripelje od drugod. Uporabljajo neoznačene, neregistrirane in nezavarovane motorje, Gorjance uporabljajo kot poligon za trening. Praviloma med njimi ni članov organiziranih motorističnih klubov. Čeprav na poziv policistov ne ustavijo in so oblečeni tako, da se jih ne da prepoznati, obstaja možnost, da se jih odkrije. Ukrepamo lahko tudi, če kršitelja ne moremo ujeti na kraju samem, saj so za kaznovanje dovolj tudi posredni dokazi," zatrjuje Novak in dodaja, da je za večjo učinkovitost potrebno sodelovanje tako policije, inšpektorjev in lovskih čuvajev kot tudi planincev, gozdarjev, lovcev in domačinov, ki jih to moti in jim kršitelji povzročajo škodo. "Vsi bi radi imeli red, nihče pa se noče izpostaviti," je še povedal.

Gozdarski in lovski inšpektor Borut Tavčar je dodal, da niti ni potrebno, da se prijavitelj izpostavi, saj je inšpektor zavezan zaščititi identiteto prijavitelja: "Če bi razkril ime prijavitelja, sem ob službo."

Udeleženci posveta so se dogovorili o sodelovanju in poostrenem nadzoru, ki naj bi že kmalu prinesel rezultate. Poleg tega si želijo, da bi imele lokalne skupnosti več posluha, ko se ljubitelji terenske vožnje nanje obrnejo s prošnjo po ureditvi poligona za vožnjo z motorji za motokros in drugimi terenskimi vozili.

Le dan kasneje je bilo govora o problematiki voženj v naravnem okolju tudi v državnem zboru, kjer so se na posvetu zbrali predstavniki lovcev, planinske zveze, policije, ministrstva za okolje in prostor, kmetijsko-gozdarske zbornice in ribičev. Predavatelji, razpravljavci in udeleženci posveta so si bili enotni, da je treba problematiko vožnje v naravnem okolju urediti s samostojnim zakonom.

Zakon mora ločeno urediti vožnje z motornimi vozili (strožja ureditev) in kolesi. Zakon mora vključevati jasen in učinkovit sistem nadzora, pri čemer nevladne organizacije predlagajo, da se v ta nadzor vključijo člani teh organizacij kot prostovoljni okoljevarstveni nadzorniki. Treba je jasno definirati vse terminološke izraze, uporabljene v zakonu. Treba je urediti registracijo vozil in pravila vožnje z motornimi vozili ter ustvariti pogoje, da se ekstremne dejavnosti izvajajo na manjših površinah, ki nimajo vpliva na okolje oziroma je vpliv minimalen.

Članek je bil objavljen v 26. številki Dolenjskega lista, 26. junija 2013.

I. Vidmar