Predaja 4. dela prevoda "Slave vojvodine Kranjske" na Bogenšperku

9.10.2013 | 09:25

Predaja 4. dela prevoda "Slave vojvodine Kranjske" na Bogenšperku
Predaja 4. dela prevoda "Slave vojvodine Kranjske" na Bogenšperku

Javni zavod Bogenšperk, kot častni pokrovitelj prevoda Slave vojvodine Kranjske, vabi danes ob 18. uri na Valvasorjev grad Bogenšperk na predstavitev četrtega, zadnjega dela prevoda Slave vojvodine Kranjske.

Najbolj ustvarjalno obdobje Valvasorjevega življenja (od leta 1672 do leta 1692) predstavlja prav bivanje in ustvarjanje na Bogenšperku. Tukaj je ustanovil prvo grafično delavnico na slovenskih tleh leta 1678, izdal več topografskih del, izdelal načrt za predor Ljubelj ter načrt in izvedbo nove tehnike ulivanja kipov. Na Bogenšperku je spisal veličastno predstavitev dežele Kranjske, ki predstavlja vrh in hkrati sklep njegovega znanstvenega dela. Valvasorjevo največje in najpomembnejše delo Slava vojvodine Kranjske je bila napisana v nemščini in je bila natisnjena v Nürnbergu leta 1689. S predstavitvijo njenega celovitega prevoda v Slovenski jezik se bomo na gradu Bogenšperk poklonili spominu na 320. obletnico smrti tega velikega moža naše preteklosti, Slovenca po domovini, Evropejca po duhu - Janeza Vajkarda Valvasorja.

O prevodu Slave vojvodine Kranjske

Tomaž Čeč, pobudnik prevoda, urednik, vodja projekta

Dejstvo, da smo v Sloveniji po več kot 300 letih dobili zadnji del slovenskega prevoda Slave vojvodine Kranjske, vse sodelujoče pri tem projektu navdaja s ponosom in optimizmom. Z optimizmom zato, ker bo tako častitljivo in veliko delo končno na voljo vsem slovensko govorečim, in s ponosom, ker vsi odzivi na prve tri dele prevoda kažejo, da se je s Slavo, poleg Valvasorja, v slovensko zgodovino za vse večne čase vpisal tudi pričujoči prevod. Ime barona Janeza Vajkarda Valvasorja, ki je živel pred dobrimi tremi stoletji, bo tako še bolj vtisnjeno naš spomin in zavest. Njegova Slava predstavlja neprecenljivi del nacionalne kulturne dediščine in se smatra kot zibelka naše kulture. In prav zato je ta prevod že dobil častno mesto na knjižnih policah mnogih Slovencev.

Toda s čim si je Valvasor res zaslužil to vlogo in svoje častno mesto? Kaj se skriva v njegovi Slavi? Zakaj je Slava citirana tako kot nobeno drugo besedilo? Kako, da je Valvasor vedno bil - in je še danes – nadvse priljubljeno branje ljudi, ki niso poklicni zgodovinarji? Kako vedno znova in znova navdihuje umetnike in znanstvenike? Kratkih odgovorov na ta vprašanja ni, na večino pa si bo moral bralec odgovor nanje poiskati sam ob zanimivem, napetem, hudomušnem in zabavnem branju tega neprecenljivega Valvasorjevega dela.

Pri prevajanju iz nemščine 17. stoletja, napisane v gotici, so prevajalci upoštevali, da je Valvasor pisal v jeziku svojega časa in za svoje sodobnike, zato so prevajali v jezik, ki ga razume sodobni bralec in ga niso dodatno arhaizirali, baročno patino besedila, duh in miselni tok tistega časa pa so ohranili z ohranjanjem skladnje, množice pridevnikov in prislovov ter neskončnih baročnih podredij izvirnega besedila. A samo kdor pozna izvirnik, se zaveda, koliko ovir morajo premagovati prevajalci. Eden izmed razlogov, zakaj je bila Slava do sedaj še neprevedena, je bil ta, da je za tak projekt potrebno sodelovanje ogromnega števila strokovnjakov: etnologov, teologov, geografov, zgodovinarjev, in še mnogih drugih. Debenjakovi so večino orehov strli sami, kar je skoraj nepredstavljivo; njihovo vztrajno delo, ki sta ga vodili polihistorsko znanje in veliko ljubezni, pa so ustvarili nesporni prevajalski presežek. Še posebej pa sem vesel, da so nam pri nekaterih problemih, ki so se pojavili pri prevajanju, z največjim veseljem pomagali tako strokovnjaki in inštitucije po celi Sloveniji, tudi Hrvaški in Avstriji, kot tudi lokalni poznavalci geografije in zgodovine, kmetje, lovci, šole, župniki, .....

Celoten prevod Slave vojvodine Kranjske v štirih knjigah bo dopolnila peta knjiga s spremnimi študijami in kazali – Studia Valvasoriana. Z izidom le-te bo večletni projekt zaključen.

O knjigah

Prestižne knjige vsebinsko in oblikovno ohranjajo vse lastnosti izvirnika. Zaradi vseh dosedanjih sklicevanj in citiranj izvirnika Slave vojvodine Kranjske smo ohranili Valvasorjevo originalno paginacijo strani, ki se v prevodu vsebinsko pokrivajo z izvirnikom. Ohranili smo inicialke tistih dob, množico različnih fontov ter njihovih velikosti, dvokolonski potek besedila, stranske opombe in opombe pod črto, črkovno paginacijo in izvirno paginacijo tiskarskih pol, latinske, hebrejske, francoske in dele besedil v drugih jezikih ter priloge smo ohranili v tekočem besedilu prevoda, njihovi prevodi pa so v dodatku na koncu knjige.

Ker Slava vojvodine Kranjske ni samo knjiga, temveč je kulturno-zgodovinski spomenik, eden največjih, kar jih premoremo in vrhunska knjižna mojstrovina, je prevod odet v najodličnejše materiale. Odlikuje ga izjemen tisk, ročna vezava in lepljenje prilog, zlatotisk, rebrasti hrbet, prvovrstni papir in usnje ter vezava, ki bodo kljubovali vsem izzivom časa. Založnik, Zavod Dežela Kranjska, je to delo izdal v meščanski izdaji, ki obsega 1.500 kaligrafsko oštevilčenih, unikatnih izvodov iz recikliranega usnja, bibliofilska izdaja pa bo štela le 500 oštevilčenih izvodov, v šatulji in s platnicami iz pravega govejega usnja ter z zlato obrezo. Cena kompleta vseh petih knjig meščanske izvedbe je 3500 €, bibliofilske pa 7000 €.

Najbolj prestižne, prve številke bodo tudi letos romale na mesta, kjer je pred dobrimi tremi stoletji živel in delal Valvasor. Prvi izvod gre v sredo, 9. oktobra, na grad Bogenšperk, drugi v Cerknico, tretja pa v Krško, kjer je umrl. Pri Primožu Trubarju na Rašici pa bo ostal 'ničelni' izvod, ki je tudi že pripravljen.

O prevajalcih

Družina Debenjak (prof. Doris Debenjak, prof. dr. Božidar Debenjak in Primož Debenjak, dipl. inž.) je v zadnjih petih letih (2009 – 2013) s svojim integralnim prevodom Slave vojvodine Kranjske opravila nepredstavljivo in neprecenljivo delo, s pomočjo katerega bomo Slovenci v prihodnje bolj celovito razumeli kulturno izročilo našega prostora. S svojim velikim dejanjem, prevodom Valvasorjevega monumentalnega dela, so nam pokazali, kako veličastno delo je bilo na Slovenskem nekoč že opravljeno.

Spoprijeli so se z gotico in nemščino tega polihistorskega dela iz 17. stoletja, ki je med stroko veljalo za neprevedljivo, saj so vsi dosedanji poskusi prevodov ostali le pri poskusih. Slava je prevedena v sodoben slovenski jezik, Debenjakovi pa so z doslednim upoštevanjem pravil tako leposlovnega kot tudi znanstveno-tehničnega prevajanja ohranili patino - duh in miselni tok tistega časa z ohranjanjem skladnje, množice pridevnikov in prislovov ter neskončnih baročnih podredij. Prevod Slave vojvodine Kranjske izpod peres družine Debenjak je veliko več kot zgolj prevod besede. Prav tako kot besede je bilo potrebno preslikati tudi miselnost 17. stoletja, utrip takratnega življenja, to pa vsekakor ni preprosto. Samo tisti, ki pozna izvirnik, se zaveda, koliko ovir so morali premagati prevajalci, da so vse to besedje in izrazje prelili v slovenski jezik. Z vztrajnim delom, ki sta ga vodili polihistorsko znanje in ljubezen, so ustvarili nesporen prevajalski presežek.

Vloga in delo družine Debenjak pri projektu prevoda pa ni bila omejena samo na prevajanje. Njihov predlog koncepta dela in prevoda se je kmalu izkazal za edinega možnega, sami trije pa so se poenotili in ujeli pri prevodu, da se besedilo bere tako, kot bi prevajal en sam prevajalec, poleg tega pa so sami opravili večino vseh poizvedovanj, iskanj in preverjanj, za kar bi založba sicer potrebovala še množico strokovnih sodelavcev in recenzentov. Dejstvo je, in tega se zavedamo, da jim njihovega dela in tega, da so vanj vlili sebe in svojo dušo, samo z denarjem ne bo mogoče nikoli poplačati.

Za Debenjakove, ki so bili gonilo in glavni steber celotnega projekta, pa lahko vsi ostali sodelavci poudarimo, da so nam bili in so nam še v navdih tudi kot osebnosti, ljudje, ki so spremenili naša življenja in nas navdušili z osebnostnim zgledom. Celotni ekipi je v čast, da smo jim lahko bili v podporo pri njihovem izjemnem delu, v katerega se je zlilo vse njihovo dosedanje snovanje in vseživljenjsko vlaganje v znanje, in to s tako mojstrsko mero in tolikšno močjo besede, da jih postavlja na odlikovano mesto med izbranci.

Stari rek pravi, da je pero močnejše od meča. In močnejše od minljivosti življenja. In čeprav je neumorno pero pri tem projektu dokončalo svoje delo, delo družine Debenjak ne bo nikoli pozabljeno.

Javni zavod Bogenšperk

Galerija

2012 - srednja
Forografija originalov 1689 a
mes_îc_îanska izvedba
slava_bakrorez
slava_komplet1

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava