DL: Kako bomo ohranili slovenska semena?

6.8.2013 | 14:45

Merica domačega semena (Foto: B. D. G., arhiv DL)

Merica domačega semena (Foto: B. D. G., arhiv DL)

Kriza ni v vseh pogledih slaba, saj je tudi zaradi nje obdelanih več vrtov in tudi zavedanje o pomenu domače hrane se veča. Danes se je modno pogovarjati o tem, koliko slovenskih avtohtonih sort rastlin še imamo, kako jih bomo zaščitili in ohranili, zato se oblikujejo društva, gibanja, genske banke. Toda, ali je to prava pot?

Nekateri si domače semenarstvo predstavljajo preveč romantično, kot smo slišali govoriti strokovnjake, v resnici pa so večji semenarji prepričani, da sorte živijo le, če so v komercialni pridelavi in se torej pojavljajo na trgu. V Sloveniji pa vsi ne mislijo tako, zato kot gobe po dežju nastajajo društva in gibanja, ki želijo še zadnji hip ohraniti semensko dediščino prednikov.

Semenarstvo na domačih vrtovih pomaga ohranjati biotsko pestrost in tudi komercialnim semenarjem nudi pester izbor genskega materiala. Po poteh dr. Černetove »Spoštujmo, kar so ustvarili naši dedje, in ohranjajmo to, če je le mogoče, s pomočjo strokovnjakov,« poziva belokranjski ekološki kmet in pridelovalec semena Franc Čemas. Njegova kmetija iz Zilj pri Vinici ima dolgoletno prakso s semenarstvom na kmetiji, ki prideluje semena za kooperativo Amarant, začela pa je ob pomoči dr. Mihaele Černe. Pokojna dr. Černetova je bila sicer pobudnica zbiranja genskih virov v Sloveniji. Material, ki ga je zbrala, hrani Kmetijski inštitut Slovenije v svoji genski banki. »V hladilnicah se ohrani dalj časa in ga tudi obnavljamo, a vemo, da je po Sloveniji še veliko materiala, zato pozivam vse, ki imajo stara semena, naj vzorce prinesejo k nam,« poziva Kristina Ugrinovič iz omenjenega inštituta. »A če seme samo hranimo za bodoče rodove, nam to nič ne prinese, zato nujno potrebujemo semenarne,« je poudarila.

Da je eno pridelava semen na domačih vrtovih, drugo pa resno semenarstvo, meni tudi Fanči Perdih, ki organizira pridelavo in trži ekološka semena znamke Amarant. »Danes ohranjanje semen iz roda v rod ne zadošča več, ampak je treba skrbeti za selekcijo, dvigovati odpornost sort in jih žlahtniti. Samo s tem lahko pridelamo seme, ki je zanimivo za vrtičkarje, morda pa celo za tržno pridelavo zelenjave,« poudarja in dodaja, da slovensko semenarstvo šele na prvi stopnički.

S konference o prihodnosti slovenskega semenarstva. (Foto: B. D. G., arhiv DL)

S konference o prihodnosti slovenskega semenarstva. (Foto: B. D. G., arhiv DL)

Nove slovenske sorte za trženje v semenskih vrečkah si želi pridobiti tudi Kristina Škrbec, samostojna podjetnica, ki trži tradicionalne evropske sorte in sodobne hibride. Po besedah poznane strokovnjakinje za zelenjadarstvo Miše Pušenjak nam je vstop v Evropsko unijo leta 2004 vzel kar nekaj domačih sort. Pušenjakova spomni, da avtohtone sorte rastlin, razen redkih izjem, kot je ptujska čebula, niso primerne za uporabo pri profesionalnih pridelovalcih zelenjave, povprašujejo pa po njih vrtičkarji.

Pridelovalci, kje ste?

»Še smo tukaj in še naprej bomo vzdrževali stare avtohtone in prilagojene sorte rastlin. Na Ptuju bomo obdržali poskusni, selekcijski in vzdrževalni center, ki deluje od leta 1987, čeprav je to delo zahtevno ter terja veliko znanja in tudi denarja,« sporoča javnosti Simon Gartnar, vodja profesionalnega programa semen pri Semenarni Ljubljana, ki vzdržuje več kot 60 sort poljščin in 36 vrtnin. »Ne govorimo o ´žepnih´ selekcijah, saj Semenarna prideluje seme, ki mora ustrezati slovenski in evropski zakonodaji glede genetske čistoče, kaljivosti ipd. Težko pa dobimo kakovostne pridelovalce semena, saj moramo zagotoviti komercialno pridelavo v Sloveniji ali vsaj v bližnji okolici,« pojasnjuje Gartnar. Pri tem poudarja, da imamo neurejeno zakonodajo o licenčninah, kajti žlahtnitelji sort bi morali nekaj od tega imeti.

Tudi Agrosaat je slovensko semenarsko podjetje, ki semenari v tujini in v Sloveniji, kot poudarja Jože Mohar. Usmerjeno je v komercialno pridelavo semena, predvsem poljščin, vendar cilja tudi na zelenjadnice. »Vse bolj se usmerjamo v pridelavo domačih sort - tako smo lani v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije vzgojili semenski krompir in krmno ogrščico, poleg tega pa še slovensko koruzo Ljubljana,« je opisal.

Semenarstvo kot pravica

Jure Vončina, direktor KZ Krka, ki združuje velike pridelovalce zelenjave na Dolenjskem, meni, da si ne more nobena semenarska hiša vzeti semenarstva kot ekskluzivno pravico. Da je nujno profesionalno semenarstvo, je prepričan tudi Janez Bratkovič iz šolskega centra Grm Novo mesto, a dodaja, da kmetom vseeno ne more nihče vzeti pravice, da sami semenarijo. Država je že od leta 2004 podpirala avtohtone in tradicionalne sorte, kot navaja Tomislav Vošnjak iz Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ki od januarja letos dela v Upravi za varno hrano prav na sektorju semenarstva. A kot ugotavljajo pridelovalci in strokovnjaki, so bili pogoji za pridobitev podpor za pridelovalce semen poljščin in vrtnin nemogoči, tako da so denar izkoristili le za ohranjanje sadnih sort. Kot je poudaril Vošnjak, zdaj v okviru Programa razvoja podeželja za obdobje 2014-2020 pripravljajo sezname avtohtonih in tradicionalnih sort in plačila za njihovo ohranjanje, upajo pa, da bo Evropa poleg sedanjih plačil za pridelovalce uvedla še podpore za vzdrževanje semen.

Ker marsikatera sorta še ni na seznamu, med njimi tudi brusniška hrustavka, je pozval k prijavam sort v seznam: »Je pa naš cilj, da prijavitelj postane tudi vzdrževalec sorte in torej v določenem času postane tudi ponudnik sadik,« je opozoril.

Na Grmu Novo mesto, centru biotehnike in turizma, si želijo oblikovati skupino, ki bi delala na področju semenarstva. Tako so do zdaj pripravili že dve konferenci, na kateri so povabili strokovnjake s področja semenarstva in pridelave zelenjave, podeželske žene, kmete, kmetijsko zbornico, kmetijsko ministrstvo, kmetijski inštitut, ljubljansko in mariborsko biotehniško fakulteto ter tudi občine iz širše regije. Po obeh konferencah je Franci Bratkovič iz centra Grm zaključil, da so želeli doseči, da država prepozna pomen semenarstva na domačih tleh in ga opredeli kot nacionalni interes. Sicer pa naj bi skupina izdelala model samooskrbe s semeni ter spodbudila k nadzoru in državni koordinaciji semenarstva. Pri delu naj bi sodelovala s semenarskimi hišami, a hkrati naj ne bi bila od njih odvisna.

Članek je bil objavljen v 15. številki Dolenjskega lista 11. aprila 2013.

Breda Dušič Gornik

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava