Esperantisti počastili dneva Zemlje in Evrope

18.5.2013 | 09:25

Z zastavo in simbolom esperanta

Z zastavo in simbolom esperanta

Kot smo že poročali, je bil literarni večer 15. maja v brežiški Kavarni v drugem delu posvečen predvsem mednarodnima dnevoma Zemlje in Evrope. Zanimivost tega dela večera je bila v tem, da je potekal v slovensko-esperantskem jeziku in sicer v izvedbi članic in članov Kluba esperantistov Posavja/Esperanto-klubo Posavje (KEP/EKP).

V zvezi z mednarodnim dnevom Zemlje (Internacia Tago de la Tero) so esperantisti poudarili, kako pomembno se je zavedati bivanja na Zemlji, ki "nam daje vse, kar potrebujemo za življenje, in nam omogoča raznoliko bivanje v svojem okolju. Naš planet je živo bitje, katerega del smo tudi mi, in dolžni smo se mu zahvaliti za gostoljubje". Nadalje so izpostavili nujnost "pravilnega odnosa do našega planeta z vidika ločevanja in odgovornega ravnanja z odpadki, varčevanja s pitno vodo, omejevanjem izpustov toplogrednih plinov, varčevanja z energijo, odgovornega ravnanja z gozdovi in z živalmi, ki si z nami delijo ta planet."

Ko je bilo govora o Dnevu Evrope (Eŭropo-Tago), so nastopajoči esperantisti spretno združili spomin na "obletnico zgodovinsko pomembne Schumanove deklaracije o novi obliki političnega sodelovanja v Evropi" s spominom na "9. maj 1945, dan zmage proti okupatorju." Za Slovence je ta dan pomemben predvsem zaradi "znamenite novice iz Topolšice o kapitulaciji nemških oboroženih sil in o zmagovitem vkorakanju partizanske vojske v Ljubljano."

V zvezi z Dnevom Evrope je z esperantskega vidika pomembno omeniti tudi posebno razstavo, ki so jo 8. maja 2013 odprli marljivi esperantisti ene od mestnih četrti Bologne v Italiji. Posvetili so jo obletnici konca 2. svetovne vojne in jo naslovili "Esperanto – vojo al la Paco" (Esperanto – pot do miru).

In kaj ima to opraviti s posavskimi esperantisti? Namreč odzvali smo se na povabilo predstavnika esperantistov iz omenjene mestne četrti, gospoda Maria Amadei, ki nam ga je posredovala izolska esperantistka Fani Rižnar, da bi naj esperantisti iz čim več evropskih držav poslali prispevke za razstavo na temo miru.

V ta namen je predsednik Kluba Anton Mihelič s pomočjo Wikipedije pripravil tekst o "Deklaraciji za mir 1991", ki pa sta ga za potrebe omenjene razstave v esperanto prevedla Rižnarjeva in Mihelič (PACA DEKLARO EL 1991) in ga v obeh jezikih posredovala v Italijo. V zapisu o deklaraciji je posebno izpostavljen "februar 1991, ko je skupina predstavnikov opozicijskih strank in neodvisnih gibanj pripravila Deklaracijo za mir, ki se je prav tako zavzemala za izdelavo mirovne opcije reševanja jugoslovanske krize, za ustavitev nadaljnjega oboroževanja Slovenije in Jugoslavije, za zamrznitev napotitve nabornikov, za pogajanja s federacijo o umiku JLA in za demilitarizirano Slovenijo".

Na koncu naj omenimo še to, da se bo Klub esperantistov Posavja predstavil tudi na "Festivalu študijskih krožkov", 23. maja 2013, v okviru Tedna vseživljenjskega učenja, pri Ljudski univerzi Krško (LUK) in na vseslovenski "Karavani študijskih krožkov", v organizaciji Andragoškega centra Slovenije in Zavoda za izobraževanje in kulturo Črnomelj, 21. junija 2013, v Črnomlju. Predstavitev bo potekala pod naslovom "Esperanto od krožka do kluba." Namreč Klub esperantistov Posavja je zrastel iz izjemno uspešnega študijskega krožka "Esperantska klepetalnica", ki je v organizaciji LUK potekal od 4. oktobra 2012 do 24. januarja 2013, na Ekonomski in trgovski šoli Brežice, pod mentorstvom Antona Miheliča.

Klub je bil ustanovljen 14. februarja letos, 1. marca pa je bil s posebnim sklepom sprejet pod okrilje Literarne sekcije "Beseda", ki deluje v okviru Kulturnega društva (KD) "Franc Bogovič" Dobova. Zaradi tega je to KD postalo tudi kolektivni član Združenja za esperanto Slovenije (ZES), kar je bilo sprejeto na Skupščini ZES, 16. marca letos.

A. M.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava