DL: Živ spomin na partizansko petje

2.8.2012 | 12:30

Na Planini je po skoraj sedmih desetletjih vnovič zapel Partizanski pevski zbor. (Foto: R. Božič)

Od hiše, v kateri so ustanovili Partizanski pevski zbor, je ostala le ruševina. (Foto: R. Božič)

V belokranjski hribovski vasi Planina so spomladi leta 1944 pod vodstvom dirigenta Karola Pahorja iz okrevajočih ranjenih partizanov, kot edinstven zbor v takratni vojskujoči se Evropi, ustanovili Partizanski pevski zbor. V sklopu nedavnih praznovanj ob dnevu odpora proti okupatorju pa so na Planini odkrili obnovljeno spominsko ploščo na ta dogodek. V vaški hiši, od katere je danes ostala le  nemarna ruševina, je zaživel partizanski pevski zbor, ki so ga najprej imenovali Invalidski pevski zbor ali po domače tudi Pojoča četa. Po vojni so ga preimenovali v Partizanski invalidski pevski zbor, še kasneje pa v Partizanski pevski zbor. V njem je prvotno pelo več kot 80 partizanov, danes pa njihovo izročilo ob harmonikarju Branetu Sladiču nadaljuje približno pol manj njihovih potomcev. Zbor ohranja partizanske in domoljubne pesmi zadnjega stoletja, do zdaj pa je nastopil več kot dva tisočkrat.

Na njegov pomen je na Planini opozoril tudi predsednik Zveze  združenj borcev za vrednote NOB Janez Stanovnik. Kot je povedal, je leta 1946 ob nastopu zbora v Parizu eden od največjih tamkajšnjih časopisov zapisal, da je narod, ki prepeva, ko krvavi, neuničljiv. In imeli so prav, je navezal Stanovnik. »Neuničljivi smo bili zaradi tega, ker smo v dneh največjih in najtežjih žrtev prepevali. Partizanska pesem pa je ne samo dokaz spontanosti, ampak tudi dokaz globoke zakoreninjenosti slovenskega odpora med širokimi slovenskimi ljudskimi množicami,« je hkrati poudaril in dodal, da se zaradi navedenega danes ne spominjamo samo partizanske pesmi, temveč tudi dejstva, da je narodnoosvobodilna borba iz korenin slovenskega naroda pripeljala umetniško ustvarjanje.

V nadaljevanju je Stanovnik opozoril, da je bil boj partizanov temelj za to, kar so v vojni za osamosvojitev dosegli njihovi nasledniki. »Partizani smo Slovenijo osvobodili in ji postavili temelje državnosti, mlajši rod veteranov vojne za Slovenijo pa je to isto borbo pripeljal do zmagovitega konca in slovenske suverenosti, « je še dejal.

Članek je bil objavljen v 18. številki Dolenjskega lista 3. maja 2012.

Rasto Božič