DL: Ljudje si še privoščijo unikate

4.7.2012 | 14:15

Sonja Guštin (Foto: M. B.-J., arhiv DL)

Sonja Guštin iz Metlike se je v nekdanji Srednji tekstilni šoli Metlika izučila za šiviljo-krojačico. Pravi, da je imela srečo, da je pripadala prvi generaciji metliške šole, saj se je naučila šivati vsa oblačila. A čeprav je 11 let delala v Kometu za šivalnim strojem, je imela tako veliko veselje do šivanja, da je šivala tudi doma. Ne nazadnje pa ima to že nekoliko v krvi, saj sta šivali tudi stara mama in mama.

Potem se je Sonja zaposlila pri možu Andreju, ki ima slikopleskarsko podjetje, ter konec letošnjega januarja odprla Modni studio Sonia, ki je enota njegovega podjetja. V najem je vzela Murnovo hišo na Trgu svobode, na ta način pa prispeva tudi k oživljanju starega metliškega mestnega jedra. »V metliški občini je sicer veliko tekstilcev, a nihče nima obrti za popravila oblačil. Jaz pa menjavam zadrge, podloge, žepe, krajšam, zožujem, širim oblačila. Seveda šivam tudi po naročilu, pa naj gre za plašče, kostime, obleke, krila, hlače. Na voljo imam tudi nekaj vzorčnih narejenih izdelkov,« pove Guštinova, ki pravi, da je za začetek zadovoljna z delom.

Ker ima rada svoj poklic in ker vedno gleda pozitivno na življenje, je prepričana, da bo lahko preživela. Trenutno ima kar precej naročil za šivanje oblačil za birme, maturantske plese in valete. Opaža, da imajo ljudje, kljub veliki ponudbi oblačil v prodajalnah, radi unikate. Poleg tega pa še posebej tisti z močnejšimi postavami težko dobijo primerna konfekcijska oblačila.

»Ni še tako velika kriza, da si ljudje vsaj za pomembnejše slavnostne priložnosti ne bi privoščili oblačil po meri. Po drugi strani pa se pri mojem delu tudi pozna kriza, saj mi prinesejo v popravilo marsikatero oblačilo, ki bi ga v boljših časih morda vrgli v smeti,« iz izkušenj pove Sonja Guštin.

Članek je bil objavljen v 14. številki Dolenjskega lista 5. aprila 2012.

M. Bezek-Jakše