Jurij Grabrijan - najimenitnejši Adlešičan

24.6.2012 | 09:00

"... predstavljam čitateljem moža visoke, vitke in ravne rasti. Obraza resnobnega, očesa bistrega, hoje počasne, skoro veličasne, govora premišljenega: ta je umrli župnik in dekan vipavski, častiti kanonik Jurij Grabrijan..." je zapisal deželni poslanec Ivan Lavrenčič v reviji Dom in svet 1893 leta.

22. junija 1882 je, star 82 let, umrl Jurij Grabrijan (rojen v Adlešičih 22. marca 1800), župnik in dekan v Vipavi, častni kanonik v ljubljanski stolnici, vitez Franc Jožefovega reda, pesnik, narodnjak, ustanovitelj sedmih osnovnih šol na vipavskem, ustanovitelj prve kmetijske šole (Sadjarska in vinorejska šola) na slovenskem na Slapu pri Vipavi (danes Grm Novo mesto), dva mandata Kranjski deželni poslanec, ustanovitelj čitalnice v Vipavi, organizator sokolskega tabora v Vipavi...

Krajnska Slovinja

Pomagaj večni in dobrotni
Popisat jezik mi sirotni,
Ki mater 'ma, je ne pozna,
In berž, ko uma kaj dobiva,
Ga precej ptuji duh zaliva,
In kužen veter mu pihlja.
Ne more v svojim se ozreti,
Oči ne more v svoje vpreti,
Kjer ptuja spaka ne igra.

Glej! vse počutke mu zatira,
Želje otročje mu podira,
Ki jih od matere dobi.
Prečudno vadi ga čertiti,
Dobrote njene pozabiti,
Za ktere dost še vedil ni;
Pa njene šege zaničvati,
In smešne druge posnemvati,
Rojakam trobi dni, noči.
...

Jurij Grabrijan, 1823

(prvi dve kitici njegove najbolj znane pesnitve - v tem času za Kranjsko še ni bilo uveljavljeno ime Slovenije). To je ena prvih pesmi, ki jasno definirajo slovenske narodnostne zahteve ter jasno kaže, česa so si tedanji izobraženci želeli. Ustvarjal je pod vplivom mentorja Metelka in Kopitarja.

Pesem je nastala v času, ko je bil semeniščnik na ljubljanskem semenišču in bil član tajnega društva "karbonarjev" -, ki so se po zgledu italijanskih karbonarjev zavzemali za ustavno monarhijo.

Šolal se je v Karlovcu, Novem mestu in Ljubljani, kjer je licej obiskoval skupaj s Francetom Prešernom in Antonom Martinom Slomškom. Menda pesnikoval v slovenščini in Prešernove nemške pesmi prevajal v slovenščino ter ga tudi navdušil za pisanje v materinščini (A. Slodnjak). Pozneje njegova dela prevajal v nemščino in češčino. Prevedel več dramskih del iz češčine v slovenščino.

Ivan Šašelj Jurija imenuje najimenitnejši Adlešičan, ki se je rodil v uboštvu, veliko ustvaril v življenju in umrl kot preprost in skromen človek, ki zase ni potreboval veliko, ogromno pa je dal skupnosti in narodu.

B. G., KP Kolpa