Opazovanje nočnih metuljev v Vrhovcih

21.6.2012 | 10:40

Letos so Evropske noči nočnih metuljev (EMN) potekale od 14. do 18. junija. Termini so vsako leto drugi, tako, da se lahko spremlja stanje v okolju bolj kompleksno in dobljeni podatki niso vedno v celoti primerljivi s prejšnjimi leti, saj opazovanja ne zajamejo istih populacij. Že devete EMN so potekale tudi v Beli krajini. Na območju Krajinskega parka Kolpa opazovanja nočnih metuljev tečejo že pet let, tokrat pa smo jo prvič izvedli na območju naravnega spomenika Vrhovske vrtače. Pred tem so popisi štiri leta potekali v Radencih v Poljanski dolini. Opazovanja nočnih metuljev pa so že lani potekala na območju Vrhovskih vrtač v okviru projekta IPA Od vijeglavke do soka, prav tako pa tudi v steljnikih v okviru projekta LEADER Revitalizacija belokranjskih steljnikov.

Tokrat smo k sodelovanju smo povabili širšo javnost, obetali smo si predvsem obisk osnovnošolcev in srednješolcev, saj je bil zanje organiziran tudi prevoz, a žal so v soboto zvečer drugačne prioritete. Vseeno se je zbralo 12 navdušenih ljubiteljev narave, ki so do enih zjutraj uživali v spoznavanju skrivnostnega sveta nočnih metuljev, ki so prihajali na vabe. Najbolj je presenetilo veliko število južnoevropskih vrst, med njimi pa še posebej skoraj 15 cm velik hrastov veščec, ki je v Sloveniji zelo redka vrsta. Tudi tokrat je bilo mogoče opazovati posebno zanimivega nočnega metulja Idysgonia algira (latinsko), ki (še) nima slovenskega imena. Kot pa pove ime, je njegova domovina severna Afrika, območje Alžirije. Je tipičen predstavnik migrantskih vrst metuljev.

Tudi lep nedeljski dan smo izkoristili za popisovanje metuljev na 10. lokacijah vzdolž Kolpe od Dečine do Pobrežja (45 km). Med pisanimi lepotci smo bili najbolj veseli skopolijevega zlatooka, ki naseljuje strma in topla pobočja nad bregovi Kolpe. Po zaključku projekta IPA Od vijeglavke do soka, v katerem smo že lani popisovali dnevne metulje na 10. lokacijah, sedaj delo nadaljujemo v okviru programa, da bi z večletnimi opazovanji lahko spremljali dogajanje v okolju, saj so metulji odličen indikator sprememb.

Med ljudmi je dobro razširjeno vedenje o čebelah kot najpomembnejših opraševalkah rastlin v urbanem in naravnem okolju, manj pa je v spomin ljudi vtisnjeno vedenje, da so tudi metulji pomembni opraševalci, saj se hranijo z nektarjem rastlin, ob tem pa jih tudi oprašujejo. Metulji so pomembni tudi kot hrana drugim živalim in so ena najbolj prepoznavnih skupin žuželk, saj so zaradi raznolikosti barv in oblik zelo opazni. V svetovnem merilu je znanih več kot 160.000 vrst metuljev.

Na območju Slovenije je doslej registriranih več kot 3.500 vrst. Najbolj znana in preprosta je delitev na nočne in dnevne metulje. Večina vrst v Sloveniji je iz skupine nočnih metuljev, dnevnih je približno 5% vseh doslej opaženih.

Pomembno: čeprav metulji potrebujejo za svoj razvoj travnike, na katerih trava dozori (da lahko razvijejo generacijo novega zaroda), pa je redna, a pozna - najbolje dvakratna košnja vsako leto nujna! Na območjih, kjer trave prerastejo drevesa in grmovnice, se veliko vrst več ne more pasti in razmnoževati. Pomembna pa je tudi bližina gozda z grmovjem, saj je gozdni rob ugodno pasišče za številne vrste.

Organizatorji v Sloveniji so Zavod RS za varstvo narave, Slovensko entomološko društvo Štefana Michielija in Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije. Organizacijo na ravni Evrope usklajujeta Švicarska in Madžarska zveza za varstvo metuljev.

Kot vedno pa na območju parka sodeluje tudi Javni zavod krajinski park Kolpa.

Vsa leta na tem območju opazovanja strokovno vodi mag. Matjaž Jež, donedavnega vodja OE Zavoda RS za varstvo narave v Mariboru, v bodoče pa novopečeni upokojenec, ki se bo še bolj posvetil svojim hobijem, tudi metuljem.

foto: Tončka Jankovič, Boris Grabrijan
fotografije metuljev na lokaciji Vrhovci, KP Kolpa: Jernej Kavšek