DL: Vse, kar zaslužijo, vložijo nazaj

10.4.2012 | 14:30

Oče Franci Turk se pri izdelovanju palet po naročilu lahko zanese na svoja sinova Matica in Matevža, ki bosta nekoč po vsej verjetnosti prevzela vodenje družinskega podjetja. (Foto: R. Nose, arhiv DL)

Oče Franci Turk se pri izdelovanju palet po naročilu lahko zanese na svoja sinova Matica in Matevža, ki bosta nekoč po vsej verjetnosti prevzela vodenje družinskega podjetja. (Foto: R. Nose, arhiv DL)

Težki gospodarski časi so nekatere podjetnike pahnili na rob prepada in prav gotovo bi podobna usoda lahko doletela tudi Francija Turka, lastnika žage v Klečetu, ki se ukvarja z izdelovanjem palet po naročilu, če se v zadnjih treh letih ne bi trudil z iskanjem strank tudi zunaj slovenskih meja. Zaradi tega se lahko pohvali, da imajo kljub recesiji več dela, kot so ga imeli pred leti.

Franci se je z žagarstvom začel ukvarjati pred dvajsetimi leti, ko se je po težavah Iskre, kjer je bil nazadnje zaposlen, odločil, da zapluje v podjetniške vode. »Takratni direktor nam je na enem izmed sestankov povedal, da za vse ni dovolj dela, in nas ob tem tudi prosil, če ima kdo možnost, da začne delati doma, in ker sem imel doma žago, sem šel na svoje. Sprva sem se ukvarjal le z obdelavo lesa, a ker mi je pri žaganju ostajalo precej nekvalitetnega lesa, sem dobil idejo, da bi ga lahko uporabil za izdelovanje palet,« se začetkov samostojne poti spominja Franci, ki mu pri vodenju podjetja danes pomagajo vsi ostali družinski člani.

Družinsko podjetje si je z leti z zagnanostjo in predvsem z zanesljivostjo pridobilo ugled pri strankah, zato je bilo naročil za palete čedalje več. »Usmerili smo se predvsem v izdelovanje palet po naročilu, kar pomeni, da nam stranke povedo, kakšne palete potrebujejo. Naša glavna prednost pred ostalimi je prilagodljivost, saj se znamo hitro in dobro organizirati, če slučajno zjutraj dobimo naročilo, da že popoldne potrebujejo palete. Včasih to zahteva tudi delo pozno ponoči ali zgodaj zjutraj,« pove Franci in dodaja, da so njihove palete najcenejše na trgu, saj niso odvisni od drugih. Sami namreč kupujejo les, ga nato obdelajo, posušijo in palete tudi dostavijo. Večino jih razvozijo po Dolenjski, nekaj strank pa imajo tudi v okolici Ljubljane, na Primorskem, v Italiji in tudi v Nemčiji.

Čeprav so bili včasih na žagi zaposleni štirje delavci, je danes zaposlen le še Franci, pri izdelavi ladijskih podov, lesa za ostrejše, palet in drugega pa mu poleg sinov Matevža in Matica, ki študirata gozdarstvo in lesarstvo, pomaga še okoli deset do dvanajst študentov iz okolice. Za prihodnost družinskega podjetja se torej ni bati, vendar se Turkovi zavedajo, da je treba podjetje vseskozi razvijati. »Večji del tega, kar zaslužimo, vložimo nazaj v razvoj podjetja, zato so naše denarnice vedno prazne,« se nekoliko pošali Franci in resno doda, da načrtujejo nakup sekalnika, s katerim bi lahko sami zdrobili odpadni les, ki ga potrebujejo za ogrevanje sušilnice.

»Pred dvema letoma so podjetja začela zahtevati, da morajo biti palete termično obdelane, zato smo takrat zgradili sušilnico s termično obdelavo lesa. A ker je treba sušilnico vseskozi ogrevati, nafta pa je predraga, smo se odločili za ogrevanje z biomaso. Ker še nimamo sekalnika, nam sedaj les zdrobi podjetnik iz Tolmina,« pojasni starejši sin Matic, ki tudi ostalim podjetnikom in občanom priporoča ogrevanje z biomaso.

Članek je bil objavljen v 6. številki Dolenjskega lista 9. februarja 2012.

Rok Nose

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava