Črnomaljci po nekdanjih tirih ''holcarskih ajzenponarjev''

31.10.2011 | 12:10

Črnomaljci po nekdanjih tirih ''holcarskih ajzenponarjev''
Črnomaljci po nekdanjih tirih ''holcarskih ajzenponarjev''
Črnomaljci po nekdanjih tirih ''holcarskih ajzenponarjev''
Črnomaljci po nekdanjih tirih ''holcarskih ajzenponarjev''

Zanimivo je spoznavati zgodovino in naravne znamenitosti domačih krajev, zato črnomaljsko planinsko društvo organizira tudi kakšen pohod v bližnjo okolico. V teh jesenskih dneh, ko se je narava odela v pisana oblačila, smo se podali po sledeh gozdne železnice, ki je pred drugo svetovno vojno obratovala v Kočevskem Rogu. 42 pohodnikov je prehodilo del trase te proge od križišča nad Rožič Vrhom do zgornje postaje »bremzberga«. Prisluhnili smo razlagam vodnikov in se vživeli v težko in nevarno delo vlakovnega moštva, imenovali so jih »holcarski ajzenponarji«, ki je upravljalo vlake na tej ozkotirni in slabo grajeni progi.

Tadej Brate je v knjigi Gozdne železnice na Slovenskem opisal tudi to progo in izvemo lahko marsikaj zanimivega…

Gozdna železnica Črnomelj - Golobinjek na Rogu je bila prometna pot za prevoz lesa iz gozdov pod Golobinjekom v Kočevskem Rogu do žage v Črnomlju. Gozdno železnico so zgradili leta 1929, obratovala pa je do 1936. Trasa proge je potekala od žage Jugolesa pri železniški postaji v Črnomlju proti severozahodu mimo naselja Talčji Vrh in Rožič Vrh pod vznožje hriba Sredgora (668 mnm) mimo zaselka Ponikve (819 m) zahodno od Mirne gore. V bližini Sredgore, južno od naselja Planina, so zaradi neugodnega in strmega terena postavili tirno samotežno spuščalko. Spuščalka je bila dolga 580 m in je imela spodnjo postajo med nekdanjima zaselkoma Topličice in Lahinja. Spuščalko so domačini imenovali s popačenim nemškim imenom »bremzberg«. Pri zgornji postaji »bremzberga« so zgradili leseno lopo-kurilnico za oskrbo parne lokomotive. Od kurilnice je proga potekala dalje v roške gozdove pod Golobinjek. Proga se je končala 7 km od zgornje postaje »bremzberga«, vzhodno od kote 949 mnm. Tu so postavili tudi vodni zbiralnik za napajanje lokomotive.

Celotna proga s tirno širino 60 cm, ki je imela dva odseka, je bila dolga 25,5 km. Na progi so obratovale tri parne lokomotive. Število vagončkov, ki so obratovali na progi, pa ni znano.

Običajna kompozicija gozdnega vlaka je štela šest do osem vagončkov, ki so bili speti po dva skupaj ali pa so obratovali kot »gipi«. Vagončki so bili večinoma leseni. Naložili so lahko od 10 do 12 m³ drv ali 7 do 10 m³ bukove hlodovine, odvisno od dolžine hlodov. Smrekovino so nakladali kot dolžinski les, in jo naložili od 12 do 15 m3 na vagon. Tako je lahko ena kompozicija prepeljala do 90 m³ drv ali do 70 m³ tehničnega lesa.

Poleg strojevodje in kurjača so vlak spremljali še zavirači. Pri vožnji navzdol je bila njihova naloga zavirati vagone, saj zavore lokomotive niso zadostovale za zaviranje celotne vlakovne kompozicije. Zavirali so po občutku, in sicer toliko da kompozicija ne bi presegla hitrosti nad 10 km/h. Pri večji hitrosti kompozicije preprosto ne bi bilo mogoče več zavreti in bi nezadržno drvela naprej.

Delovanje železnice: zgodaj zjutraj so lokomotivo, ki se je čez noč nahajala v kurilnici, ki so jo z nemško popačenko imenovali »hajchaus« zakurili in se odpeljali z vlakom v gozd pod Golobinjek, tako da je lokomotiva vagončke rinila v gozd. Tu so vagončke naložili z lesom in jih odpeljali proti zgornji postaji tirne spuščalke, kjer se je začelo spuščanje do spodnje postaje spuščalke. Samotežna tirna spuščalka je bila grajena po zgledu podobnih, ki so tedaj obratovale v Bosni. Na zgornji in spodnji postaji spuščalke so delali po trije delavci. Vsak z lesom naložen vagonček so spuščali posebej. Naprava je delovala tako, da je teža polnega vagončka potegnila navzgor drug prazen vagonček. Oba vagončka sta bila privezana na jekleno vrv, ki se je navijala oziroma odvijala na dveh navijalnih kolutih, zgornjem in spodnjem. Pri vsakem navijalnem kolutu je bil zavirač, ki je s pritegovanjem in popuščanjem zavore uravnaval hitrost spuščajočega oziroma dvigajočega se vagončka. Spuščalka je bila tirničnega tipa. Vagončka, ki sta vozila drug proti drugemu, sta se na sredini srečala, zato je bilo tu napravljeno tirno izogibališče, ki so ga imenovali »veksel«. Pod spuščalko je bil slepi tir, za parkiranje praznih vagončkov. Spuščene naložene vagončke pa so spodaj sestavili v kompozicijo in jih odpeljali na žago v Črnomelj.

Poseben problem je predstavljal prevoz lokomotive z zgornjega dela proge, kadar je le ta morala zaradi rednih vzdrževalnih del ali popravil v Črnomelj. Najprej so natančno pregledali jeklenico samotežne spuščalke, nato so lokomotivo privezali na jeklenico. Na spodnji postaji so za protiutež privezali več polno naloženih vagončkov. Nato se je pričelo počasno in previdno spuščanje lokomotive v dolino. Podobno so lokomotivo tudi vrnili na zgornjo progo.

Koliko lesa so prepeljali? Proga je obratovala približno sedem let. Dve kompoziciji sta opravili po dve vožnji na dan, poleti tudi tri. Vsaka je peljala povprečno 60 m3 . Če upoštevamo zastoje je to približno 48.000 m3 letno, v sedmih letih torej 336.000 m3. Proga je obratovala v času najhujše notranje in zunanje gospodarske krize, Jugoles je dajal kruh okoli tristotim delavcem, kar je bilo za črnomaljski okraj v tistem času zelo pomembno. Jugoles je bil prva slovenska industrija parjene bukovine.

Kakšno je bilo življenje gozdnih delavcev? Gozdni delavci so stanovali pod različnimi nadstreški iz lubja, kuhinja je bila enostavna- kotliček na verigi in v njem polenta. Gozdni delavci so prihajali z Notranjskega in iz okolice Čabra. Vlakovno osebje- oskrbnik Madžar ga je imenoval »moja črna garda« in progovni delavci so bili domačini. Zanimivo je, da Kočevarji, čeravno se je vsa dejavnost dogajala v njihovem okolju, niso bili zaposleni pri železnici. Ker je bilo delavcev veliko, je trgovec Šneler iz Koprivnika ob progi v postavil trgovinico. Rekli so ji Šnelerjev magacin. Ime se je udomačilo in zdaj imenujemo ta predel Pri Šnelerjevem magacinu. Marsikatera žena je ta magacin stokrat preklela, ker je zaslužek mož in očetov tu spolzel po grlu. Vlakovno osebje se je posebno veselilo jeseni. Posestniki iz Jelševnika, Tuševega Dola, Taljčjega Vrha, Naklega in sosednjih vasi so imeli gozdove ob progi. Ker ni bilo nobenih poti, je bilo spravilo drv zelo naporno. Zato so se dogovorili s »holcarskimi ajzenponarji«, ki so jim »na šverc« pripeljali drva za zimo. Velike pletenke, šunke in klobase so bile takrat stalne poslastice ob progi. Takrat so se vozni redi menjavali in zaradi iztirjenj (»ausglajzanja«) so vlaki prihajali v Črnomelj tudi opolnoči. Vlak je takrat vozil pod dvojno paro…

Gozdna železnica je prenehala obratovali leta 1936. Progo se demontirali in prodali. Po 2. svet. vojni so zgradili gozdno cesto Otovec - zaselek Sredgora. Cesta prečka spuščalko »bremzberg«, kjer so napravili iz kosa tirnice, kolesa vagončka in praga spominsko obeležje z napisom »Bremzberg«. (vir: Tadej Brate-Gozdne železnice na Slovenskem)

Besedilo in foto
Vinko Kukman

Galerija

IMG_1832
IMG_1834
IMG_1836
IMG_1838
IMG_1843
IMG_1847
IMG_1848
IMG_1853
IMG_1854
IMG_1855
IMG_1856
IMG_1860
IMG_1864
IMG_1866
IMG_1868
IMG_1872
IMG_1875
IMG_1876
IMG_1879
IMG_1880
IMG_1881
IMG_1883
IMG_1887
IMG_1891
IMG_1893
IMG_1894
IMG_1895
IMG_1901
IMG_1905
IMG_1906
IMG_1907
IMG_1908
Na stari vojaški specialki iz leta 1952 je trasa gozdne železnice še vrisana.

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (7)

1.11.2011Oceni krneki 

Super....škoda da nisem prej zvedel....

1.11.2011Oceni bojan 

Vinko spet poučen članek kot vedno, sedaj vem zakaj se predel pod Sredgoro imenuje Šnelejev magazin

1.11.2011Oceni jan 

Jaz pa sedaj vem, zakaj se Bermzberg tako imenuje. Večkrat sem šel s Planine pri štalah na pot Bremzberg, pa nisem razmišljal, kaj sploh pomeni.

2.11.2011Oceni planinec 

Kljub turobnemu vremenu je bilo na pohodu lepo.Spoznavali smo delček naravne in kulturne dediščine, ki smo jo vsi bolj malo poznali. Takih izletov si še želimo.

2.11.2011Oceni jan 

Ej, planinec, kakšno turobno vreme, saj ste obkroženi s čudovitimi jesenskimi barvami, megla vam je pa za romantičen pridih.

9.11.2019Oceni Sebastjan Habicht 

Je gozdna železnica Črnomelj - Golobinjek kaj v zvezi s tisto, ki je obratovala v Roški žagi ali je ta bila neodvisen sistem prog.

10.11.2019Oceni Jožko 

Čestitke za zanimiv članek !

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava