3RO: Strokovnjaki predlagali najboljšo varianto, župani podali prve pripombe

27.3.2008

Od šestih variant so danes prvič predstavili najugodnejšo po mnenju stroke.

Županom dolenjskih in belokranjskih občin so predstavniki ministrstev za okolje in prostor ter promet danes predstavili najugodnejšo varianto poteka južnega kraka t.i. tretje razvojne osi (3RO) od novomeškega priključka na avtocesto Ljubljana - Obrežje proti Beli krajini. Po strokovni analizi, ki jo je pripravila družba Acer iz Novega mesta, je najboljša vzhodna-C varianta, ki poteka po vzhodni strani mimo Novega mesta do Vinje vasi, sledi predor do Malin v semiški občini, nakar se belokranjski krak pri Štrekljevcu razcepi proti mejnima prehodoma Metlika in Vinica.

Po današnji, dolgo pričakovani predstavitvi najboljše trase lahko občine pripombe in pobude posredujejo do konca aprila, ministrstvo po bo nanje skušalo odgovoriti in čim prej oblikovati državni lokacijski načrt za to pomembno prometno povezavo. O natančnejših rokih izgradnje danes še niso govorili, nekaj pripomb na predstavljeno traso in narejene študije pa so župani podali nemudoma po predstavitvi.

Za južni del 3RO je Acer skupaj s podizvajalci proučil šest variant ceste, znotraj teh variant pa posamezno še tri sklope: severni pri Novem mestu, srednjega so razdelili na zahodno in vzhodno varianto (prva bolje poveže še Stražo, Dolenjske Toplice in Žužemberk in za semiško-črnomaljski konec Bele krajine pomeni hitrejšo navezavo na Novo mesto in naprej v Ljubljano; vzhodna pa je najkrajša, vsebuje tudi najkrajši in najcenejši predor čez Gorjance in je torej ekonomsko najbolj ugodna, je pa manj dober način povezave vseh treh belokranjskih občin), južni del pa vodi 3RO do hrvaške meje.

Pri vrednotenju vseh šestih variant so upoštevali štiri področja in vsako varianto ocenili z vidika prostorskega razvoja, gradbeno-tehničnega vidika, okoljskega in prometno-ekonomskega. Po teh ocenah se je za najboljšo izkazala vzhodna C varianta, sledijo ji vzhodna A, zahodna F, zahodna D, vzhodna B in zahodna E (posamezne ocene in tudi trase so prikazane na fotografijah).

''Zmagovalna'' vzhodna C varianta poteka po naslednji trasi: Severni del 3RO je vzhodno od Novega mesta, a se nanjo s povezovalnimi cestami navezujeta oba novomeška avtocestna priključka. Po mnenju Radovana Nikiča iz družbe Acer, ki je županom danes predstavljal študije variant, bo ta varianta najbolj razbremenila prometne tokove Novega mesta in po vzhodni strani omogočila hiter obvoz mesta, na zahodni strani pa ostane obvoznica s številnimi priključki. Predor skozi Gorjance je v tej varianti najkrajši in najcenejši, dolg bo 3,3 kilometra od Vinje vasi do Malin. Belokranjski del 3RO se nato pri Štrekljevcu razcepi, prvi krak vodi do metliškega mejnega prehoda in se z dvema priključkoma navezuje na Metliko, drugi krak pa na poti do Vinice nudi dva priključka tudi Črnomlju in še enega Dragatušu. Kot navedeno, so traso ocenili s štirih vidikov, prometno-ekonomski pa pokaže da gre v celoti za najcenejšo varianto južnega dela 3RO. Investicijo ocenjujejo na 438,5 milijona evrov in naj bi se povrnila v 17 letih.

Po predstavitvi so imeli najprej besedo župani, katerih občine se neposredno navezujejo na 3RO. Izkazalo se je, da ima vsak župan ali županja določene pripombe, bodisi zaradi belokranjske razdelitve bodisi zaradi vzhodne variante dolenjskega dela 3RO.

Tako je metliška županja Renata Brunskole med drugim povedala, da je belokranjski oz. južni del 3RO za Metliko slab, saj so speljali predor vse do Malin, kar med drugim pomeni, da se bodo npr. tovorna vozila družbe TPV po lokalni cesti vračala nazaj do Suhorja. Nezadovoljna je tudi zaradi samo dveh metliških priključkov na 3RO, saj so po njenem mnenju pozabili na načrtovani turistični razvoj Božakovega. ''Bojim se, da bodo tuji investitorji teh 15 milijonov evrov raje dali drugam kot pa v Belo krajino,'' je povedala Brunskoletova. Metliška županja je potrdila, da bodo o tem zopet govorili na občinskem svetu in v danem roku poslali svoje pripombe, saj se s tako traso ne morejo strinjati. ''Od vseh začetkov je tudi v državnih načrtih govora o cesti Novo mesto - Metlika, v zadnjem letu pa naenkrat govorijo o navezavi Novo mesto -Vinica. To morajo tudi na državnem nivoju popraviti in upoštevati prometne tokove skozi MP Metlika in prometne povezave naprej na hrvaški strani.''

Še bolj nezadovoljen je bil župan Dolenjskih Toplic Franci Vovk, ki se je predstavnikom ministrstev najprej zahvalil za skrb, da bo topliška narava ostala nedotaknjena. Vovk se namreč ne strinja z dolenjskih delom 3RO, ki poteka po vzhodni strani, medtem ko bi zahodna nudila boljše prometne povezave in z njimi možnosti razvoja tudi občinam Straža, Dolenjske Toplice in Žužemberk. Z njim sta se strinjala oba župana omenjenih občin. Žužemberški župan Franc Škufca je izrazil začudenje nad predlagano vzhodno varianto, saj je Svet regije že pred dvema letoma sklenil in ministrstvu predlagal zahodno varianto. ''Ponovno smo v Žužemberku odrezani. Sedaj bomo odrezani od 3RO, kot smo bili v preteklosti od vseh dobrih povezav,'' je še rekel Škufca. Anton Knafelj, župan Straže, pa je dejal, da so računali na zahodno varianto, saj bi bili tako vsaj malo bližje Ljubljani.

Z razliko od Brunskoletove, je z belokranjskimi kraki 3RO zadovoljen župan Semiča Ivan Bukovec, a bi bila tudi njemu ljubša zahodna in ne vzhodna trasa dolenjskega dela ceste. Tako bi bil ta del Bele krajine bližje Dolenjskih Toplicam, od tam pa tako Novemu mestu kot Ljubljani, ''sedaj pa bomo bližje zagrebški strani.'' Podobno sicer meni črnomaljski župan Andrej Fabjan, ki je prav tako zadovoljen z južnim delom 3RO. Po njegovem mnenju bo bodoča povezava zelo tranzitna in bolj kot potek posameznih delov te ceste, so pomembni priključki nanjo. Fabjan je prepričan, da mora Svet regije doseči, da se v okviru izgradnje 3RO zgradijo še priključki do vseh pomembnih lokalnih središč, sicer se boji, da bodo trase risali še leta, se vmes srečali še s kakšnimi civilnimi iniciativami ipd. S tem bi se namreč le oddaljili od dolgo pričakovane boljše prometne povezave Bele krajine s Slovenijo, zato je prisotnim predlagal, da naj v mesecu dni v miru razmislijo in čim prej sprejmejo ponujeno, saj si bodo v nasprotnem primeru škodovali.

Podobnega mnenja je bil tudi novomeški župan Alojzij Muhič, ki je dejal, da s predstavljenim verjetno nihče ni povsem zadovoljen, a da je danes še prezgodaj za postavljanje zaključkov.

Večina županov, trebanjski Alojzij Kastelic, topliški Franc Vovk in metliška Renata Brunskole denimo, se je danes sklicevala na prvotne zamisli o 3RO, ko so vsi govorili o razvoju. Danes se je izkazalo, da je zaradi ugodnejših prometnih (tudi cenovnih) študij razvojni vidik na posameznih odsekih zanemarjen. V imenu razvoja oz. gospodarstvenikov se je v razpravo vključil Franci Bratkovič, direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine, in zatrdil, da z vidika industrijskega razvoja regija dobro prometno povezavo potrebuje čim prej in da so mikrolokacije posameznih odsekov nepomembne. ''Smo najbolj izvozna regija v celotni državi, imamo najvišjo dodano vrednost na zaposlenega, imamo najvišji čisti dobiček na zaposlenega in imamo najvišji dosežen prihodek na zaposlenega na tujih trgih. To so kazalci, ki so sami po sebi dovolj zgovorni,'' je predstavnikom okoljskega ministrstva dejal Bratkovič in želje gospodarstva o 3RO strnil: ''Pomembno je, da je trasa takšna, da omogoča normalen dostop gospodarskim družbam do te cestne povezave in da bo prevozna v vseh letnih časih.'' Ker je v Slovenj Gradcu na podobnem posvetu izvedel za rok izgradnje okoli leta 2025 pa je dodal, da bo do takrat pomembna industrija to regijo že zapustila, če ne bodo v tem koncu države deležni boljših prometnih povezav.

Podrobneje pa v izjavah z današnjega srečanja in priloženih fotografijah.

Galerija