Vse več je nasilja nad starejšimi. Nadnje se spravijo njihovi otroci, če imajo srečo, pa tudi njihovi vnuki. Od njih zahtevajo denar in če ga ne dobijo, zapojejo pesti. Okolica, ki navadno pozna takšne pojave, se zavije v molk po nenapisanem pravilu, da je najbolje nič videti in nič slišati. Če nasilje, ki si mu priča, prijaviš, imaš lahko samo sitnosti. Pa se barabije svobodno razraščajo kot plevel. Vzrok za napade na starejše je največkrat denar, ki ga hočejo otroci iztisniti iz svojih staršev. In če ne gre zlepa, pa zgrda. Starši so tarče napadov svojih otrok tudi zaradi prepočasno napisanih oporok. Mladež hoče čim prej na svoje in če ne dobi, kar pričakuje, je treba to staršem ali starim staršem povedati z jezikom hajdukov.

Tako kot bodo vladi to povedali sindikati, če bo ta še naprej delala brez njih in mimo njih. Če se ne bo usklajevala z njimi, bodo uporabili vsa razpoložljiva sredstva, grozijo sindikalni voditelji. Se bodo zgledovali po odnosih sinovi – očetje? Bodo letele klofute ali še kaj hujšega? Jajca, granitne kocke, kamenje, molotovke - vse to je že videno. Mogoče pa imajo sindikati v rokavih močnejše adute od tistih, ki so jih uporabili študentje in dijaki, da bi si izborili brezplačne malice in da bi zaščitili tako imenovano malo delo. Nikoli se ne ve.

Kaže, da bo poletje vroče, čeprav je vreme muhasto in prav nič naklonjeno turizmu, s katerim po izjavi neke turistične delavke Slovenci zaslužimo manj kot tri avstrijske vasi. Bo že držalo. Poznam kup vinskih cest, ob katerih v številnih zidanicah ob njih ne morete spiti niti kozarca vina, ker so vse zaprte. Nepovratna sredstva so bila porabljena in ko bi morala zadeva steči, je vse zastalo. Pred leti je bilo razdeljenega veliko denarja za izgradnjo tujskih sob. Rezultat je bil viden na cestah. Prejemniki nepovratnega denarja so si kupili lepe avtomobile, o tujskih sobah pa ne duha ne sluha.

Pri nas imamo veliko lepih zamisli, čudovitih načrtov in jalovih realizacij. Papir in medmrežje preneseta vse. Tudi suženjsko izkoriščanje delavcev iz nekdanjih bratskih republik. Kranjci se vzvišeno obnašamo do juga, hkrati pa smo na smrt užaljeni in prizadeti, če ravnajo podobno z nami naši severni sosedje, ki se norčujejo iz nas z dvojezičnimi krajevnimi imeni, ali zahodni sosedje, ki bodo gradili svoje plinske terminale, pa če nam je to všeč ali ne. Milo za drago, bi reklo ljudstvo, ki je sito iger, za kruh pa še komajda ima.