DL: Trojček na podeželju - V enem prostoru trgovina, pošta in gostilna

19.3.2023 | 18:40

Ana Šmalcelj: »Upam, da nas ne bo sčasoma v teh krajih manj, kot nas je zdaj.« (Foto: M. G.)

Ana Šmalcelj: »Upam, da nas ne bo sčasoma v teh krajih manj, kot nas je zdaj.« (Foto: M. G.)

Zagotavlja osnovne življenjske potrebščine – Tudi kraj srečevanja in pomenkovanja – Negodovanje krajanov ob zaprtju poslovalnic

Minili so časi, ko je imela vsaka večja krajevna skupnost poleg župnišča tudi svojo pošto, trgovino in gostilno. Tudi Beli krajini v tem smislu ni bilo prizaneseno. Tako kot drugje so tudi tu počasi vrata zapirale pošte in banke, za njimi trgovine, kolikor toliko se držijo le še vaške gostilne.

V Starem trgu ob Kolpi jih je bilo svojčas najmanj pet, danes sta dve, pravzaprav ena večja in zraven manjši bife, ki je bil še nedavno velika gostilna, v kateri so stregli tudi za karmine (pogrebščine). Kot točajka je v tej gostilni od leta 2004 delala domačinka Ana Šmalcelj, ki od leta 2021 s še eno zaposleno v istem prostoru pogodbeno opravlja trgovske in poštne storitve, seveda pa so vrata odprta tudi gostom bifeja. Pred njo je ta »trojček» nekaj let do upokojitve vodila Mira Madronič.

»Spominjam se velikega negodovanja ljudi, ko so zaprli pošto in trgovino. Za mnoge je bil obisk teh poslovalnic svojevrstno doživetje, srečanje z znanci, prijatelji. Beseda je dala besedo, človek pa to potrebuje,« se teh pogovorov dobro spominja Ana.

Trgovina je dobro založena z živili in osnovnimi izdelki za dom. Po večje nakupe se ljudje iz Poljanske doline največkrat odpravijo v Črnomelj, nekateri tudi v Kočevje. K poštnemu okencu, ki se drži trgovske blagajne, najpogosteje stopajo starejši.

»Pisma in druge pošiljke, ki jih poštar ne vroči naslovniku, prinese sem, stranke pa jih lahko kasneje dvignejo pri nas,« je Ana razložila starejši upokojenki, ki je prvič vstopila v prostore starotrškega trojčka. Večina moških, ki se odpravijo v trgovino ali na pošto, po navadi zavije tudi v bife, kjer radi prisluhnejo novicam, povedo pa tudi svoje.

»Hvala bogu, da imamo vsaj to. Živa je tudi šola, obrat Uniorja prav tako obratuje. Pred kratkim so obnovili državno cesto skozi Deskovo vas v smeri Predgrada. Zdaj ko je padla meja, bo tudi več turistov. Lepa je ta naša Poljanska dolina, tako kot o njej poje sosed Toni Verderber,« je utrip kraja predstavil zgovorni Jože iz Kota, s katerim sva se poslovila ob kozarcu brizganca.

Članek je bil objavljen v 3. številki Dolenjskega lista 19.  januarja 2023

M. Glavonjić

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava