DL: Pisatelj in novinar Žiga Kastelic - Pisanje je bilo zanj nekakšna terapija

18.3.2023 | 18:40

Žiga Kastelic (Foto: R. N.)

V knjigi Ti, v moji krvi opisuje svoje odraščanje in odnos z bolno materjo.

Žiga Kastelic iz Bogneče vasi je novinar po duši in pisatelj, ki je pri 26 letih napisal že dve knjigi. Zadnja z naslovom Dežela dinozavrov: Začetek je izšla oktobra, na svoj račun pa bodo, kot razkriva že naslov, prišli ljubitelji dinozavrov. Namenjena je mladim, a v njej je tudi nekaj bolj odraslih tem, ki puščajo veliko prostora za razmišljanje.

Za pisanje o dinozavrih ga je navdušila hčerka nečakinje. »Zelo jo zanimajo dinozavri, skupaj rada obiščeva muzeje in razstave. V meni je prebudila otroško ljubezen do dinozavrov in tako je nastala prva mladinska knjiga, ki govori o teh pradavnih živalih na slovenskem ozemlju,« pravi Žiga.

V njej najdemo štiri krajše zgodbe, Reševalna misija, Prleška trdnjava, Pobeg v jamo in Na konjevem hrbtu, ki se med sabo za zdaj še ne prepletajo. »Gre za prvo v nizu knjig. V naslednjih bom zagotovo med sabo povezal te zgodbe, ki se dogajajo v različnih krajih po Sloveniji, in sicer v Ljubljani, Ljutomeru, Postojni, tudi v Kočevju, Krškem in Beli krajini,« razkrije Žiga, ki je za pisanje knjige veliko raziskoval o tiranozavrih, stegozavrih, brontozavrih, diplodokih, pterozavrih in drugih dinozavrih, o katerih v zgodbah postreže s številnimi zanimivostmi. »Od bralcev sem za knjigo dobil dobre odzive, sporočili pa so mi tudi, da bi lahko vključil še kakšne slike teh dinozavrov, da jih ne bi bilo treba iskati po spletu. Tukaj sem kot svež pisatelj malo zašel,« ne skriva, na kaj bo še pozornejši pri naslednjih knjigah.

BOLEČINO PRELIL NA PAPIR

Njegov knjižni prvenec je veliko bolj oseben. Knjiga Ti, v moji krvi je po njegovih besedah mešanica spominov in biografije. Govori o njegovem odraščanju in odnosu z bolno materjo, ki se je bojevala z rakom, odvisnostjo od alkohola in cigaret ter tudi z depresijo. Namenjena je vsem, ki jih zanimajo resnične in pristne življenjske zgodbe. Njegova je takšna, da je pred tremi leti izgubil mater, ki je bila stara 66 let. Žiga je bolečino ob izgubi prelil na papir, kajti pisanje je bilo zanj nekakšna terapija.

Z družino so sicer živeli v Ljubljani, a pred leti sta se mama in oče odločila, da se po upokojitvi preselita na Dolenjsko, v Bognečo vas v občini Mokronog - Trebelno, saj sta imela življenja v bloku in mestnem vrvežu čez glavo. Žiga je ostal v Ljubljani pri starejšem bratu, da je dokončal osnovno šolo, na Dolenjsko pa je prihajal ob koncu tedna in za počitnice. Mama in oče mu nista želela razkriti vsega, kar se je dogajalo. Zaznal je, da imata težave z alkoholom, da gre za večji problem, pa je spoznal proti koncu osnovne šole. Takrat se je zgodil še nesrečni dogodek, ki ga je zelo pretresel in obenem spodbudil, da je še bolj začel razmišljati in opazovati svojo družino. Zaradi nesreče z vlakom je namreč umrl njegov starejši brat. Že takrat je začel pisati in ugotovil, da mu to pomaga.

Dežela dinozavrov: Začetek je prva v nizu knjig o teh prazgodovinskih velikanih.

K STARŠEM NA DOLENJSKO

Zaradi študija v Ljubljani in Kopru je bil tudi kasneje bolj malo s starši v Bogneči vasi, zato se je pred petimi leti odločil, da se vrne na Dolenjsko, da bo lahko več časa preživel z njima. Takrat je dobil pravo sliko o maminem zdravju. »Veliko stvari, ki jih kot otrok nisem razumel in jih tudi nisem bil zmožen dojeti, mi je počasi postajalo jasnih. Zavedal sem se, da se moj čas z njo izteka, zato sem želel, da smo zadnja leta skupaj, zame je bilo to tudi priložnost, da z mamo ustvarim spomine,« pripoveduje Žiga, ki je odnos z mamo popisal v knjigi.

Prevzel je skrb zanjo, čeprav se je sprva temu upirala. »Skrbel sem tudi za njune finance, ker nista bila vešča uporabe računalnika, sem tudi komuniciral z zdravniki, da je vse potekalo hitreje in nemoteno. Zaradi opravljene srednje veterinarske šole sem poznal veliko zdravniških izrazov na izvidih,« se spominja Žiga.

Da bi lahko povsem skrbel za bolno mamo, se je odločil, da bo študij zgodovine in sociologije nadaljeval izredno, zaradi slabšega finančnega položaja družine je moral opravljati tudi več študentskih del. Starejši brat v zadnjih letih zaradi trme na obeh straneh ni bil v dobrih odnosih z mamo, sestra pa je živela predaleč stran, da bi ji lahko vsak dan pomagala. »Odnos s starši sem postavil na prvo mesto, saj tega kot otrok nisem imel. Dejal sem si, da če so to zadnja leta, bodo štela,« pravi.

LJUBEČA MAMA

Žiga je pri 26 letih napisal že dve knjigi. (Foto: Vanessa Tivadar)

Čeprav je imela mama veliko zdravstvenih težav in so jo pestile še druge tegobe, je bila po njegovih besedah ljubeča oseba, ki je otroke vedno postavljala na prvo mesto. »V takšni luči je tudi predstavljena v knjigi. Bila je mama, kot se šika,« poudarja Žiga, ki je pred leti ostal še brez očeta.

Ni se smilil samemu sebi, ampak je zaživel naprej. Zdaj z dekletom sama živita v Bogneči vasi in postopoma urejata hišo. Žiga končuje študij zgodovine in sociologije, obenem je tudi vsebinski urednik revije Študent. Kadar ima navdih, pa se usede za računalnik in piše. To že od nekdaj rad počne.

Članek je bil objavljen v 3. številki Dolenjskega lista 19.  januarja 2023

Rok Nose