DL: Naša naravna dediščina - Roški naravni most

12.3.2023 | 13:00

Roški naravni most (Foto: Andrej Hudoklin)

Naravni mostovi so na Dolenjskem redek naravni pojav. V slovenskem merilu sta najbolj znana Veliki in Mali naravni most, ki se pneta nad sotesko podzemskega toka v Rakovem Škocjanu. Nam najbližji so v Željnskih jamah pri Kočevju, kjer je med prepletom rovov, udorov in vhodov kar pet naravnih mostov. O tovrstnih pojavih lahko govorimo tudi v primeru Velike knežje jame v Kočevskem rogu, miniaturno izvedbo najdemo pred vhodom v jamo Djud pri Malem Nerajcu in še v kateri drugi jami.

Na nastanek naravnih mostov vpliva več dejavnikov. Ključno je preperevanje manj odpornih kamenin, pomembno vlogo imajo tudi vodna erozija in udori. Pred časom me je prijatelj Bogdan opozoril na pozabljen tovrstni fenomen v Kočevskem rogu. Prepustil sem se njegovemu vodenju. Od križišča Cink križ pri Podstenicah sva zakorakala po gozdni vlaki proti Cinku. Po dobrih 200 metrih blagega vzpona sva prišla v plitvo vrtačo. Nizko skalno obrobje na vzhodni strani gradi slikovit skalni most, zgoraj dolg skoraj deset metrov. Spodnji lok v razponu meri dobrih šest metrov, visok je okoli 1,5 metra, širok pa dober meter. Stoj in glej!

Opazovalec bi v profilu skalnih zob na vrhu mostu lahko prepoznal celo zmajev rep ali glavo. Videti je, da je most ostanek nekdanje kraške jame, katere strop se je zaradi korozijskega raztapljanja apnenca v dolgi geološki zgodovini preprosto raztopil. Če vemo, da se kraško površje v naših podnebnih razmerah zaradi korozije v milijonih let lahko zniža tudi do 50 metrov, potem to ni nič nenavadnega. Skalna struktura je še naprej izpostavljena naravnim procesom. Največjo grožnjo ji pomeni padec bližnjih dreves, ki bi lahko prekinil njeno kljubovanje času.

Članek je bil objavljen v 1. številki Dolenjskega lista 5.  januarja 2023

Andrej Hudoklin, Zavod za varstvo narave