Pustovanje v Črnomlju - Pustno društvo Presta je Abrahamova nevesta

25.2.2023 | 17:00

Četrtek popoldan. Zvoki črnomaljske godbe na pihala so prisotne popeljali v predajo sedemdnevne »ablasti« sedanjega župana Andreja maškaram. Pustni starešina je od župana Andreja, ki je v tedenskem odstopu, prejel ključe občinske blagajne. Besede župana Andreja: »Saj je nihče neče, je prazna,« maškar niso prepričale (možakar blefira) in so jo z odprtimi rokami sprejele. Saj veste - denar je stekel tudi v novi vrtec. To je priznal tudi župan Andrej, ki to danes po tradiciji maškar ni več. Kot da maškare tega ne vedo. Vedo, saj so v prejšnjih prevzemih »ablasti« navijale in spet navijale za nov vrtec. Torej je zasluga za novi vrtec tudi zasluga maškar. Občina ima odprte nove projekte, tako, da res ni čudno, da denarja ni. Ampak, maškare ne bi bile maškare, če ne bi mahale s čarobno palico: »Lahko bi naredili krožno pešpot ob obrežju Lahinje in Dobličice. Tako bi občina privarčevala, ker bi se ljudje sprehajali in bi bili posledično bolj zdravi. Torej, prihranek zdravstvu. In, ja, tu je še javni WC. Odlično! Veste, koliko muk, sr…. bo manj, ker gre vse to v WC? Potegneš vodo in to je konec! Pardon, a otvoritev je jutri, torej vse sr…s e bo danes odneslo domov. Saj veste - jutri je novi dan in nič več ne bo isto kot prej. Besede modrega moža, ki so aktualne tudi danes.

Sobota.

Danes smo namenili dan za ohranjanje dobrih medobčinskih odnosov in sklepanje novih medsebojnih vezi v sosednji občini, Metliki. Četica maškar se je zbrala na zbornem mestu, tokrat opremljena s težko »mašinerijo«, na katero so možakarji naložili potrebno obvezno opremo črnomaljskih maškar. Naj se ve, da so maškare silno okretne in sposobni logisti, vse je potekalo po načrtu »simpl ko pasulj«. Po zapovedanih predpisih in dobre volje smo prispeli v »majko« Metliko, na zborno mesto pred TPC Galo. Svoj prihod smo »prestarji« najavili z glasbo, sireno, pa tudi s plesno točko naših Vrtičkarjev, oz. Meksikancev, ki so popestrili čakanje na začetek povorke.

Maškare smo danes izpolnile svoje cilje in pričakovanja. Sodelovali smo s maškarami sosednjega mesta in dokazali, da se z dobro voljo, sodelovanjem da veliko narediti. Bili smo velika, povezana družina dveh sosednjih mest, združeni v ohranjanju ljudskih običajev, ki se že dolga leta prenašajo iz roda v rod. Tako različni, a enako misleči, da s smehom, glasbo, plesom preganjamo slabo voljo in zimo. Se skupaj veselimo in drug drugemu polepšamo ta pustni dan.

Nedelja.

Parkirišče pred osnovno šolo Loka je zborno mesto maškar. Vozovi so že tu. Različno urejeni, vsak ima svojo tematiko. Med njimi so tudi vozovi maškar iz Metlike. Včeraj smo jih mi »prestarji« obiskali, danes so nam »ruzanci« obisk vrnili. Vse v dobrem medsebojnem sodelovanju in z namenom, da se družimo in predvsem da se imamo lepo.

Parkirišče so zasedle različne maškare, a izstopajo kurenti, gostje iz Lancove vasi. Nedaleč stran se že zbirajo starši in otroci iz vrtca Dragatuš, ki se bodo tudi letos z vzgojiteljicama udeležili povorke. Naj vam povem, da so starši z otroki kostume izdelali na delavnici v vrtcu iz črnobelih vrečk. Škarje, lepilo, barvni papir in nastal je kostum. Nič težkega.

In tako smo, skupina pingvinov, danes tukaj. Otroci z zanimanjem opazujejo kurente in njihove velike zvonce, ki zazvonijo ob vsakem premiku telesa. Da pa bo še bolj zanimivo, so nas razporedili v povorki za njimi. Vprašala sem jih, če jih je kaj strah. Če jih moti hrup zvoncev. Kje pa! Prav očarani, z velikimi očmi so spremljali dogajanje pred seboj in okoli sebe. Pridružili so se veliki množici ljudi, ki so z zanimanjem in nasmehom na obrazu spremljali pustno dogajanje vso pot skozi mesto, do TPC Zadružna.

Na ploščadi ob Mecator-ju so nas, tako kot vse skupine, pozdravili črnomaljski župan Andrej v tedenskem odstopu, črnomaljska gospoda z pustnim predsednikom Andrejem in glavarjem Hudeljčkom ter voditelj programa Fonaky.

Vsem nam, maškaram in nemaškaram, je igral ansambel Jackpot, ki je povabil otroke na ples. Druženje se je nadaljevalo pri balonarju s kokicami, pri šankih pustnega društva Presta, ki je za obiskovalce tudi pripravilo srečolov in razdelilo 800 krofov. Pestro dogajanje se je nadaljevalo do večernih ur, katerega so popestrili Vrtičkarji, kot osmanskega sultana spremstvo, s svojim plesom in glasba črnomaljske godbe na pihala.

Torek, a le del njega

A torek je že po tradiciji tudi rezerviran za otroke. V vrtce in šole ta dan ni otrok. Prišle so princeske, gusarji, Indijanci, gasilci in drugi domišljijski liki. Čira čara in že se spremenijo v osebo, v katero se našemijo: lepe kot princese in kraljične, močni kot Spider-man, pogumni kot vojaki, nagajivi kot Pika Nogavička.

In tako našemljeni otroci so s starši danes popoldan prišli v avlo kulturnega doma Črnomelj. Kot se za tak dogodek spodobi, je bila avla pustno okrašena z barvnimi verigami, katere so izdelali otroci skupine Muce iz vrtca Dragatuš, s pustnimi očali, katera so izdelali otroci na delavnici, ki jo je organiziralo Društvo prijateljev mladine Črnomelj in baloni, katere je s helijem napolnila Sonja. Ja, pustni ples je organiziralo in izpeljalo Društvo prijateljev mladina. Za otroke je pripravilo bogat srečolov, razdelilo 100 krofov.

Sreda popoldan.

Ja, danes je zadnji dan pustovanja. Četica maškar z vozovi se je zbrala pred barom Odeon, da pospremijo pusta na njegovi zadnji poti. Visoko nad vozovi, z žalostnimi pustnimi šemami v vetru, plapolajo pisani trakovi in zastave pustnega društva Presta in se poslavljajo od pusta. Od njega se poslavljajo tudi prebivalci Črnomlja, ki so se zbrali okoli Jurjevanske drage. Tu se že tradicionalno sežge pusta. Še zadnje besede pustnega glavarja meščanom, ki pove, da je pust pregnal vse slabo in priklical pomlad. Zaželel jim je veliko zdravja, dobro letino in obljubil, da se zopet vidimo naslednje leto.

Maškare so opravile svoje delo. Pustna oblačila se bodo pospravila v omare ali podstrešja. Jutri je nov dan. Po tedni dni »ablasti« maškar je župan Andrej zopet zavladal svojemu mestu in dobil nazaj občinsko blagajno. Pustarjem je na debeli četrtek predal prazno, a vrnili smo mu polno. Kaj pa je v njej? Vam ne povemo, naj to ostane pustna skrivnost.

Pustovanje je eden izmed najstarejših ljudskih običajev. Tudi v našem mestu ima dolgo tradicijo. A pred 50 leti so se možje zbrali in ustanovili društvo. S statutom in vsem, kar mora društvo imeti. Zato je bil tudi slogan letošnjega pustovanja Pustno društvo Presta je Abrahamova nevesta. Ob prevzemu »ablasti« smo se maškare spomnile na može, ustanovitelje, ki so še dandanes aktivni člani pustnega društva Presta s priznanji in priložnostnimi darili. Toliko, da ne bodo mislili, da smo pozabili na njih. Nismo, in hvaležni smo jim za vsako anekdoto in črno-belo fotografijo, ki priča o njihovi dejavnosti in doprinosu smeha v pustnem času. Med njimi so: Tone, Đus, Učo, Burduš starejši, Vika, Jurk, Rojc. Zahvalo je dobil tudi sedanji predsednik drušva, Burduš mlajši, ker je tisto vodilo, ki ustvarja, realizira zamisli za vsakoletno pustovanje.

Danes je zopet čisto običajen deloven dan. Pustne zastave in trakovi se bodo sneli. Življenje gre naprej. Maškare so poniknile v svoj vsakdan, župan Andrej je zasedel svoj stolček in že načrtuje projekte, ki bodo obogatile delo in življenje v našem mestu. Ja, tu imamo vsi skupno točko: da delamo dobro in delamo za ljudi. Črnomelj je naše mesto. Tu smo doma. Vsak od nas si želi, da se v našem mestu počutimo dobro. Vsi mi, znanci in neznanci, ki nas je pust združil. Ko smo se vsi skupaj smejali pustnim norčijam in uživali v prednostih, katera ti da maska. A tudi maska nosi sporočilo. Morda grajo ali pa vizijo, v katero smer želimo, da gremo naprej. Prestarji smo dokazali, da lahko skupaj veliko naredimo. Posameznik ne bo naredil nič, a če se združimo in predvsem, da strpno poslušamo drug drugega, se lahko veliko naredi. V dobro vseh nas.

Letos pustno društvo Presta praznuje 50 let. 50 let. Pol stoletja. Ni veliko. A po drugi strani je. In v tem času so se zgodile velike spremembe. Tako v politiki, kot v mišljenju ljudi, kot v izgledu mesta. Verodostojen pričevalec sprememb je fotografija. Vsaka fotografija pripoveduje svojo zgodbo. Veliko pove, kako so ljudje živeli, pustovali. Govorijo zgodbo o, če hočete: modi, arhitekturi mesta, anekdotah, ki so se tekom let pozabile. Zato želimo zbrati te spomine. Pozabljene fotografije da znova zaživijo in povedo zgodbo. Pričevanje starešin, ki so ustanavljali pustno društvo Presta. O njihovih pogledih, kako naprej. O odzivu okolice …

Ljudje pišemo zgodovino. V pustnem društvu Presta si ne želimo, da tone v pozabo, kako so pustovali pradedki, dedki, očetje, pa tudi mi, mlajše generacije. Zato bi radi te spomine prebudili, obnovili, zapisali. Z besedo in fotografijo jo kot dediščino pustnega društva Presta pustili generacijam, ki so te dni spremljale kot majhne maškarce pustno dogajanje v mestu.

Pust je brezčasen. S črnim humorjem, smehom se spotika ob aktualne razmere v politiki in državi, dobronamerno svetuje. Kritizira s smehom na obrazu. Za nekaj časa odmisli vse svoje težave in se prepusti pustnim norčijam. Smeji se priložnostnim situacijam, smeji se tudi na moj, tvoj račun. Brez slabe misli. Zato imamo radi pust. Preganja vse slabo, prinaša pomlad in trka na vrata: »Imate kaj za pusta hrusta?«

Vladka Štrucl, pustno društvo Presta Črnomelj

Galerija