DL: Sto let od prve zadružne elektrarne v Šentjerneju - Kaj, če se zgodi električni mrk

29.1.2023 | 11:50

Stane Bregar pred staro zadružno elektrarno v Šentjerneju, za katero mnogi domačini sploh ne vedo. (Foto: L. M.)

Ohranjena letnica gradnje prve elektrarne 1924 (Foto: L. M.)

Stane Bregar s sliko Antona Lesjaka (Foto: L. M.)

Novi šentjernejski občinski svetnik iz stranke NSi Stane Bregar dal pobudo za sofinanciranje električnih generatorjev občanom – Bo občina prisluhnila? – Odziv ljudi dober – Kmalu sto let od prve zadružne elektrarne Antona Lesjaka v Šentjerneju

Zima je, mi pa živimo v času energetske krize in draginje. Razmere pri preskrbi z električno energijo so v Evropi skrb vzbujajoče in v Sloveniji ni nič drugače. V nekaterih evropskih državah se pripravljajo na morebitne redukcije, in čeprav naša vlada zagotavlja, da se to pri nas ne bo zgodilo, ni odveč razmišljati, kako smo na tak krizni scenarij pripravljeni sami.

Tako meni Šentjernejčan Stane Bregar, predsednik Kulturno-etnološkega društva Gallus Bartholomaeus in predsednik lokalnega odbora stranke NSi, tudi novoizvoljeni svetnik v občinskem svetu Občine Šentjernej, ki je nedavno več kot dva tisoč gospodinjstvom v šentjernejski občini poslal pismo z naslovom Bodimo pripravljeni … Ljudi je povprašal, ali podpirajo pobudo, da Občina Šentjernej subvencionira občanom nakup agregata – generatorja električne energije za premostitev mogočih izpadov električne energije v prehodnem obdobju.

»Kot odgovorni starši smo poleg duhovnih vrednot dolžni zagotoviti svojim otrokom in družini med drugim tudi to, da jih ne bo zeblo. Velika večina gospodinjstev, ki se ogrevajo na drva, za delovanje kurilne naprave, torej peči, potrebuje elektriko. Da zagotovimo minimalne pogoje ob mogočih izpadih elektrike, je dobrodošla rešitev mali agregat električne energije, s katerim bi ob izpadu električnega omrežja omogočili delovanje kurilne peči, električnega štedilnika, hladilnika, zamrzovalne skrinje,« pravi Bregar o razlogih za to pobudo, ki jo bo podal na Občino Šentjernej.

»Odziv občanov na poziv je bil izjemen, dobili smo približno desetino odgovorov, ki se strinjajo s pobudo. Nekateri ljudje v občini že imajo agregate, nekaj je še starih kurilnih naprav, za katere ne potrebujejo elektrike, a kot rečeno, elektriko potrebujejo tudi zamrzovalne naprave, hladilniki, električni štedilniki,« je dejal na nedavni tiskovni konferenci in poudaril, da prihajajo težki časi in da se moramo nanje pravočasno odzvati.

LESJAKOVA ELEKTRARNA

Ob tej pobudi v luči energetske krize pa je Stane Bregar podal tudi pobudo za obeležitev skorajšnje 100-letnice gradnje elektrarne v Šentjerneju, ko je tu zasvetila prva žarnica.

Zahvala gre takratnemu šentjernejskemu župniku Antonu Lesjaku, ki je tu zaslužen še za marsikaj: v Šentjerneju je zgradil prvi kulturni dom, ustanovil šentjernejsko orlovsko godbo, posojilnico itd.

Po njegovi zaslugi je torej začela delovati tudi zadružna elektrarna in električna energija, pridobljena z vodno turbino, postavljeno na potoku Kobila, je bila za Šentjernej izjemna pridobitev. Pri tem je Šentjernej prednjačil pred sosednjimi kraji. To je Bregar povedal pri nekdanji elektrarni, ki danes propada in za katero mnogi domačini sploh ne vedo.

Leta 2024 bo minilo sto let, odkar je v Šentjerneju posvetila prva luč, zato želijo v društvu pravočasno začeti priprave, da to obletnico ustrezno obeležijo. »Kako, je še stvar dogovora, tudi z občino, morda bi se dalo elektrarno revitalizirati. Poprosili bomo tudi občane, ki še kaj vedo o teh časih, da poiščejo kake dokumente, ki so morda kje shranjeni. Nedvomno smo dolžni izkazati pozornost tej tehniški dediščini, ki jo imamo sredi Šentjerneja, a je hkrati zakrita in je veliko domačinov sploh ne pozna. Pomembno je, da se spomnimo pomembnih obletnic,« pravi Stane Bregar.

Članek je bil objavljen v 48. številki Dolenjskega lista 1.  decembra 2022

L. Markelj