DL: 'Sonček' Nejc Goršin Fabjan: ''Želim živeti samostojno''

27.1.2023 | 14:20

Nejc je poln veselja in optimizma, da bo kljub vsem zdravstvenim oviram začel živeti samostojno. (Foto: L. M.)

Nejc zelo rad nastopa in igra. Na sliki (prvi z desne) na lutkovni predstavi »sončkov« na poletnem odprtju območja ob Radulji v Škocjanu. (Foto: L. M.)

V nov Varstveno-bivalni objekt Bučka se bo v teh dneh z veseljem preselil 23-letni Nejc Goršin Fabjan, doma iz Prapreč pri Šentjerneju, ki je ravno tako član društva Sonček. Je edini, ki bo živel v t. i. učnem stanovanju, kar pomeni, da bo imel svojo garsonjero, z majhno kuhinjo in kopalnico, skratka res bo imel možnosti, da zaživi čim bolj samostojno.

»Zelo so mi všeč novi prostori. Kuhal si bom sam, nekaj malega znam, a se bom učil. Ne bom imel nobene podpore, to se mi zdi najboljše, kajti šele ko si vržen v nekaj, se vsega naučiš, ker si se prisiljen naučiti. Postal bom samostojnejši, kar je ena izmed mojih želja. Mogoče pa se bom nekoč preselil kam in živel čisto zares samostojno in neodvisno od drugih, da bo moj dom tam, kjer bom jaz,« pove odločno, a tudi s solzami v očeh, saj je Nejc zelo čustven.

Komaj čaka, da se decembra preseli, je pa tudi malce vznemirjen, kako bo vse potekalo, življenje se mu bo spremenilo. Zdaj v Novem mestu živi pri babici, da ima bližje do službe.

TRUD SE JE OBRESTOVAL

»Na Bučki je lahko kar zanimivo in zabavno, ker smo do zdaj vedno vsi bivali pri starših ali svojih bližnjih. A tu se bomo zagotovo marsikaj naučili. Poznam vse ljudi, ki se bodo preselili sem v skupnost, tako da bom imel tudi družbo in zabavo, če bom želel,« pripoveduje Nejc, ki je zelo simpatičen in poseben fant. Pozornost je vzbudil že na mnogih prireditvah društva Sonček – zelo rad recitira in nastopa, in to zelo doživeto, iskreno, z iskricami v očeh.

Kot pove Nejc, je avtist, sicer so mu zdravniki ugotovili redko motnjo genskega izvora – sindrom kabuki. A kljub temu je zelo funkcionalen, morebitne primanjkljaje nadomešča na druge načine, želi si, da se ga spodbuja in podpira k čim večji samostojnosti. Kljub diagnozi ni postavljen pod skrbništvo oz. njegovi starši nimajo podaljšanih roditeljskih pravic, kar je sicer redko. Nejc je tudi ob pomoči staršev, drugih bližnjih in mnogih sodelavcev društva Sonček vsa leta napredoval, se razvijal in učil, tako da je danes zelo razgledan in dokaj samostojen fant, ki ga zanima marsikaj.

NATAKAR V GOSTIŠČU

Pravzaprav je njegova želja postati igralec, saj so mu od malega blizu knjige, gledališče, film, rad ima potovanja. V osnovni šoli s prilagojenim programom je blestel v gledališki skupini, hodil je na tabore s Sončkom in tam so prepoznali njegov talent in mu pomagali do posebne izkušnje: kot statist je sodeloval v nadaljevanki Srečno ločeni. Za to je zelo hvaležen.

Nejc pa je tudi svetla izjema, saj je eden redkih mladostnikov s težavami, ki hodi v službo. S posebnim veseljem pove, da je natakar v gostišču v Novem mestu že dve leti. Zveza Sonček in Grm – center biotehnike in turizma Novo mesto sta se namreč dogovorila za takšno inkluzivno zaposlitev, kar je res vredno pohvale. Najprej je pomagal v kuhinji, zdaj dela v strežbi. Vsak dan je zato lepo oblečen v temno obleko in belo srajco z metuljčkom.

»Delam v gostinstvu. Sicer nisem izučen, nimam šole, to pomeni, da sem se vsega naučil tako rekoč sam – videl sem, kako tam delajo, in njihovo početje preslikal. Zelo rad hodim v to službo, rad delam z ljudmi,« pravi, zato bo tudi z Bučke še vsak dopoldan odhajal v službo. »Morda pa si bom službo kasneje našel celo kje bližje,« je poln načrtov Nejc, ki je s svojo simpatičnostjo in energičnostjo lahko vzor marsikateremu današnjemu mladostniku, ki brezciljno tava po svetu, pa mu čisto ničesar ne manjka …

Članek je bil objavljen v 49. številki Dolenjskega lista 8.  decembra 2022

L. Markelj