DL: Marko Špiler, zmagovalec Exatlona - Užival kot majhen otrok v lunaparku

21.1.2023 | 18:40

Brežičan Marko Špiler je vesel novih izkušenj in spoznanj o sebi, ki jih je pridobil med Exatlonom. (Foto: M. Ž.)

Brežičan Marko Špiler je vesel novih izkušenj in spoznanj o sebi, ki jih je pridobil med Exatlonom. (Foto: M. Ž.)

Natančni meti so bili odločilni, da je zmagal. (Foto: Planet TV)

Natančni meti so bili odločilni, da je zmagal. (Foto: Planet TV)

Brez težav čez avto, sicer pa je zaradi svoje višine Marko imel kar  nekaj težav pri poligonih s številnimi preprekami. (Foto: Planet TV)

Brez težav čez avto, sicer pa je zaradi svoje višine Marko imel kar nekaj težav pri poligonih s številnimi preprekami. (Foto: Planet TV)

Za nagrado si je njegova skupina prislužila plavanje z delfini, morskimi psi in skati. (Foto: Planet TV)

Za nagrado si je njegova skupina prislužila plavanje z delfini, morskimi psi in skati. (Foto: Planet TV)

Marko uživa na morju. (Foto: osebni arhiv)

Marko uživa na morju. (Foto: osebni arhiv)

»Moč in hitrost sta moji orožji. Exatlon, pazi se me.« To so bile besede Marka Špilerja pred vstopom v športni resničnostni šov Exatlon Slovenija. Kot se je na koncu izkazalo, je imel še eno orožje več – natančne mete, ki so bili ključni, da je 32-letni Brežičan zmagal v drugi sezoni te najtežje televizijske preizkušnje in osvojil 50.000 evrov. In ker je mož beseda, bo, kot je že na začetku obljubil, če bo zmagal, celotno ekipo finalnega tedna peljal na jadranje. »Maja gremo skupaj jadrat,« je potrdil s širokim nasmehom na obrazu, sicer pa bo denar vložil v razširitev svojega podjetja ali za ureditev manjšega kampa na hrvaškem otoku Pašmanu, kjer imajo Špilerjevi počitniško hišo.

Marko je po srcu in duši športnik. Atletiki se je zapisal v četrtem razredu osnovne šole in se ji posvečal poldrugo desetletje. Pravzaprav ga je vanjo vpeljala njegova dve leti mlajša sestra Barbara, ki jo ljubitelji kraljice športov gotovo poznajo, saj je barve Slovenije v metu kladiva zastopala na poletnih olimpijskih igrah v Londonu leta 2012. Marko je suval kroglo ter nanizal kar nekaj državnih rekordov in bil pet let zapored članski državni prvak. »S sestro sva imela res lepo športno otroštvo, oče Ivan, ki je bil odličen rokometaš, in mama Marjanca sta naju vseskozi podpirala na športni poti. Hvaležen sem jima, da sta nama z Barbaro to omogočila,« je dejal in poudaril veliko popotnico za življenje, ki jo človeku še posebej v mlajših letih lahko da šport – organiziranost, doslednost, delavnost, zbranost …

FIZIČNA IN PSIHIČNA PRIPRAVLJENOST

»Takoj ko sem prišel na stadion, me je opazil Vladimir Kevo in vzel pod svoje okrilje, zadnjih pet let pa sem treniral pod vodstvom Primoža Kozmusa. Zaradi zdravstvenih težav sem se odločil, da prekinem profesionalno športno pot in se podam v podjetniške vode. Seveda si življenja brez športa ne predstavljam, med drugim me lahko pogosto srečate na teniških igriščih. Veliko je poleg dobre telesne pripravljenosti k uspehu na Exatlonu prispevala tudi psihična pripravljenost, ki je morda nekatere sotekmovalce izdala v ključnih trenutkih. V športu moraš biti zbran do konca, tudi kadar se kaj zalomi. To mi je dala atletika,« je prepričan Marko, ki je sicer po poklicu strojni tehnik.

Exatlon je po televiziji spremljal že lani, navdušili so ga poligoni in igre. »Nekoliko pa sem verjetno pogrešal tudi adrenalin, ki ti ga prinese tekmovanje, in vse skupaj je vodilo k temu, da sem se prijavil na izbor. Po pogovorih, fizičnih in psihičnih testih so me uvrstili v rezervo, in tako sem v Dominikansko republiko prišel kot zamenjava za poškodovanega Klemna Kopino iz Novega mesta,« pravi in dodaja, da je na poligonih užival kot majhen otrok, ko pride prvič v lunapark.

V otoški karibski državi belih plaž in smaragdnega morja je preživel sedem tednov, na začetku je imel težave s prilagajanjem na visoko temperaturo in veliko vlažnost, potem so bili tu še naporni poligoni in snemanje šest dni v tednu. »A se kaj kmalu navadiš. Pravi temperaturni šok smo znova doživeli, ko smo se vrnili v Slovenijo,« dodaja.

POGREŠAL DRUŽINO IN DOMAČO HRANO

Sicer je, kot sam pravi, morski tip, veliko časa preživi na Pašmanu. Morje ga sprošča, ima barko, rad plava in se ukvarja s podvodnim ribolovom, obožuje morsko hrano. Tako mu je teknila tudi hrana, ki so si jo s sotekmovalci pripravljali sami in je temeljila na dobrotah iz morja, malo manj pa sendviči in podobno, ki so jih imeli na voljo med snemanjem. Napor in drugačna hrana, kot je je vajen doma, sta terjala davek tudi pri teži, med Exatlonom je shujšal za sedem kilogramov in tehtnica je po kakšnih 15 letih prvič pokazala pod 100 kilogramov. Naj za ilustracijo zapišemo, da je med aktivnim tekmovanjem v atletiki tehtal tudi 135 kilogramov.

In kaj je najbolj pogrešal poleg družine in Tine, s katero sta par že devet let? »Domačo hrano, še posebej nedeljsko kosilo in jedi na žlico,« je izstrelil kot iz topa. Prva hrana po prihodu domov je bil izvrsten mamim golaž, naslednji dan pa mineštra.

Kaj pa telefon in splet, vse tedne so namreč drug z drugim živeli v izolaciji od zunanjega sveta? »No, po eni strani je bila ta sprememba prav dobrodošla. Še nikoli nisem bil v takšnem položaju. In znova se je pokazala psihična stabilnost, pripravljenost razumeti druge in z njimi sodelovati v vseh preizkušnjah. Tu potem vidiš, koliko ti pomenijo majhne stvari, ki jih imaš doma in so nekaj povsem običajnega. Ja, Exatlon me je gotovo spremenil. Je izkušnja, ki si jo bom zapomnil za vse življenje,« razmišlja Marko Špiler po prihodu domov. Prepričan je, da bodo prijateljstva, ki jih je stkal, rasla in trajala. »Tega sem morda še bolj vesel kot zmage. Ta je prišla res spontano!«

Članek je bil objavljen v 49. številki Dolenjskega lista 8.  decembra 2022

Mojca Žnidaršič

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava