DL: Franc Hočevar, bolnik z rakom na prostati - Po nepotrebnem jih umre preveč

11.1.2023 | 14:45

Hočevar se ukvarja z vrsto stvarmi, med drugim tudi s piskroveštvom,  sicer pa s soprogo Meto še vedno rada potujeta. (Foto: B. Blaić)

Hočevar se ukvarja z vrsto stvarmi, med drugim tudi s piskroveštvom, sicer pa s soprogo Meto še vedno rada potujeta. (Foto: B. Blaić)

Movember. Tako že vrsto let po svetu poimenujemo november, ki je namenjen ozaveščanju o zdravju moških in o boleznih, ki jih najbolj ogrožajo. Med njimi je tudi rak prostate, ki je najpogostejši rak pri moških v Evropi in tudi v Sloveniji.

Za njim po zadnjih podatkih pri nas na leto zboli okoli 1.700 moških in okoli 450 jih umre, to umiranje pa je boleče in drago, pravi mag. Franc Hočevar, predsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije. Tudi sam ima izkušnjo s to težko in zahrbtno boleznijo, ki je pretežno bolezen starejših moških in se pojavlja po 50. letu starosti, več kot dve tretjini obolelih pa je starejših od 65 let. In ker v prihodnje pričakujemo nadaljnje staranje prebivalstva, bo tudi obolevnost za rakom prostate najbrž še naraščala.

Njegova zgodba o boju z rakom se je pravzaprav začela s preventivnim presejalnim testom, značilnih znakov ali težav, ki bi kazali, da je kar koli narobe s prostato, ni imel. »Malo po 60. letu mi je namreč osebna zdravnica priporočila teste, ki opozorijo na raka prostate. Dal sem kri in pokazalo se je, da imam povišano vrednost PSA. Ta sicer ni bila alarmantna, nadaljnji preiskavi, rektalni ultrazvok in biopsija, pa sta potrdili, da imam raka na prostati,« je diagnostiko opisal Hočevar, ki ga njegove korenine močno vežejo na Dolenjsko – rodil se je v Gornjih Jesenicah, otroštvo preživljal na Puščavi pri Mokronogu, zidanico pa ima na Cirniku pri Šentjanžu.

OPERACIJA Z ROBOTOM

Na izbiro je imel hormonsko zdravljenje, obsevanje ali radikalno prostatektomijo, za katero se je po posvetu z zdravniki tudi odločil. Odstranitev malignega tkiva je uspešno prestal. Bil je med prvimi stotimi bolniki, ki so mu laparoskopsko operacijo opravili z robotom Da Vinci, takrat so to robotsko enoto imeli le v celjski splošni bolnišnici, zdaj pa jo imajo že nekaj časa tudi v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, tam pa ima to posebnost, da je tudi učni pripomoček. »Laparoskopsko operacijo opravijo skozi pet manjših luknjic, ki se hitro zacelijo. Skozi te luknjice se vstavijo posebni laparoskopski dolgi kirurški instrumenti, s katerimi se opravi poseg. Robotska operacija je za kirurga prijaznejša in tudi stabilnejša, prav tako tudi za bolnika, saj sem bil doma že po treh dneh in čez dva tedna že v službi,« je opisal 76-letni Hočevar in dodal, da se robotska sistema ne uporabljata le za urološke operacije. Tako so mu denimo letos na robotu v Ljubljani odstranili tumor na ledvici, ki pa je k sreči bil benigen.

Franc Hočevar, predsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije, je prebolel raka na prostati. (Foto: osebni arhiv)

Franc Hočevar, predsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije, je prebolel raka na prostati. (Foto: osebni arhiv)

Kemoterapij po posegu na prostati ni potreboval in dve leti je bilo vse v najlepšem redu. »Potem pa se je pojavil biokemični recidiv kot posledica nepopolne odstranitve vseh rakavih celic. Sledilo je 35 obsevanj, od takrat pa je moj PSA neugotovljiv, kar pomeni, da sledi rakavih ostankov ni več, a je priporočljivo, da ga spremljam. Tako redno, tudi zaradi drugih razlogov, dajem pregledati kri in vedno naročim, da preverijo tudi PSA,« je povedal in na srce vseh moških položil, da po 50. letu starosti začnejo posvečati pozornost svoji prostati, naj bodo še posebej pozorni na njeno nepravilno delovanje oz. na značilne znake, ki se pojavljajo v zvezi s tem, in naj si merijo PSA. »In če ta presega sprejemljivo vrednost, naj se odločijo za nadaljnje postopke. Ključno je zgodnje odkrivanje, ko enkrat rak uide iz prostate, se razširi na bližnje bezgavke in kosti. Žal je raka na prostati veliko in po nepotrebnem preveč,« je poudaril.

Ko človek izve, da ima raka, je to velik šok in stres, življenje se ti v trenutku odvrti pred očmi, ne veš, kaj in kako … »Pa tudi razlag, ki ti jih v tistem trenutku da zdravnik, si običajno ne zapomniš. Zato je pomembno, da imaš nekoga, na katerega se lahko obrneš, da ti počasi in v miru razloži, kaj vse lahko sledi, da dobiš nujno potrebne informacije, seveda poleg teh, ki ti jih da urolog. Tu veliko vlogo lahko odigra naše društvo uroloških bolnikov, v katerem smo vzpostavili telefonsko linijo prav zato, da bi bili na razpolago vsem, ki jim odkrijejo raka in se odločajo za operacijo ali druge posege, da jim razložimo nadaljnje procedure iz lastnih izkušenj. In ko se nekdo, ki ima diagnozo, pogovarja z nekom, ki je že 12 let živ po odkritju raka, je tudi njegovo razpoloženje nekoliko boljše, dobi zaupanje vase in v to, da je bolezen mogoče premagati. To je za moške zelo pomembno, saj je povezano tudi z drugimi vprašanji, denimo z nenadzorovanim uhajanjem urina in podobno, ki vplivajo na njihovo samozavest,« je razmišljal Franc Hočevar.

ZA DRUŠTVO »KRIVA« BOLNIK IN ZDRAVNIK

Ustanovitev Društva uroloških bolnikov Slovenije je bila zanimiva, pravzaprav nenavadna. »Neki bolnik, ki ni bil naročen na pregled, a je imel res velike težave, je več ur vztrajal v čakalnici ambulante, rekoč, da ne gre stran, dokler ga zdravnik ne bo pregledal. Potem je urolog le prišel k njemu s polmetrskim kupom kartotek in ga vprašal, kaj naj naredi. Ta situacija je sprožila idejo, da bi urološki bolniki lahko imeli društvo, v katerem bi dobili informacije o boleznih in zdravljenju, ki jih v ambulanti zaradi predolgih čakalnih vrst in obilice dela zdravniki ne zmorejo v celoti predati, in ki bi poleg urologov pritiskalo na ustanove, da bi lahko izboljšale pogoje obravnave uroloških bolnikov,« je pojasnil.

Tudi to, da je postal njegov prvi in do zdaj edini predsednik, je bilo naključno in se je tudi zgodilo na pobudo dveh zgoraj omenjenih »krivcev« za nastanek društva. Poleg tega, da je Hočevar izkusil celoten proces zdravljenja raka prostate, so verjetno k odločitvi pripomogle tudi njegove poklicne izkušnje, med drugim je bil vodja inštituta za rehabilitacijo Soča, direktor ljubljanskega kliničnega centra in svetovalec dveh predsednikov države, pa tudi predsednik organizacijskih odborov številnih športnih dogodkov invalidov na državni in evropski ravni. »Zdaj moje predsedovanje v društvu teče deveto leto in v tem času smo premaknili nekaj naprej, seveda tudi v sodelovanju z gibanjem Movember Slovenija, društvom Onkoman in donatorji. Letos smo se odločili, da bomo poiskali novega predsednika, in že imamo kandidata. Mora priti nekdo z novimi idejami, jaz pa bom pomagal v programu pogovora z bolniki,« je pridal.

  Zaščitni znak movembra so brki. (Vir: spletna stran NIJZ)

  Zaščitni znak movembra so brki. (Vir: spletna stran NIJZ)

ŠE VEDNO POMANJKANJE UROLOGOV

Ob tem je Franc Hočevar poudaril, da je urologov še vedno premalo, predvsem pa so nedopustno dolge čakalne dobe, in sicer od dveh mesecev do dveh let, kar je glede na pomen zgodnjega odkrivanja raka nesprejemljivo. »Moški niso tako disciplinirani kot ženske, ki redno hodijo na ginekološke preglede. Urologa poiščejo takrat, ko je hudo, in kdo bo še čakal toliko časa. Mnoge gospe napotijo svoje moške na prve preglede prostate, tako da imajo veliko vlogo pri njihovem ozaveščanju, da so pozornejši na svoje zdravje,« je menil.

Med uspehe šteje, da so dosegli vsaj povečanje števila specializacij urologov, zdaj jih deluje 30. »Evropsko povprečje je en urolog na 20.000 prebivalcev, kar pomeni, da bi jih v Sloveniji morali imeli 120. Imamo pa jih 60, od tega je okoli 15 starejših, ki ne bodo več dolgo časa aktivni in jih bo treba nadomestiti,« je opisal problematiko. Urologija je vedno bolj iskana stroka, saj se s staranjem povečujejo tudi urološke težave in bi morali poskrbeti tudi za povečanje števila uroloških ambulant, je poudaril. »Ne zaradi raka prostate, ampak z njim umre skoraj vsak moški. Pri vseh se k sreči ne razvije do stopnje ukrepanja,« je še dodal.

PRESEJALNI TEST

Društvo uroloških bolnikov je skupaj s komisijo državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ta mesec v državnem svetu pripravilo posvet o zgodnjem odkrivanju raka na prostati, na katerem so pozvali k pripravi presejalnega programa tudi za to vrsto raka po vzoru že delujočih in uspešnih programov Dora, Zora in Svit. Ta bi, kot so poudarili, prispeval k nižji stopnji umrljivosti, izboljšala bi se kakovost življenja moških in njihovih družin, stroški za zdravljenje, ki so zdaj zaradi poznih diagnoz zelo visoki, pa bi se znižali.

Hočevar je opozoril še na eno težavo, in sicer da je uporaba novosti pri diagnosticiranju in ukrepanju v urologiji, ki jih je sicer veliko, za bolnike samoplačniška. »Prav bi bilo, da bi se te novosti uvedle v storitve, ki bi jih financiral Zavod za zdravstveno varstvo,« je dejal.

Članek je bil objavljen v 47. številki Dolenjskega lista 24. novembra 2022

Mojca Žnidaršič

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava