DL: Naša naravna dediščina - Naša edina jamska pijavka

25.12.2022 | 10:50

Našli so jo le v Čaganki, najglobljem dolenjskem breznu. (Foto: Teo Delić)

Podzemni habitati Slovenije se s približno 210 vrstami kopenskih in 240 vrstami vodnih podzemnih živali uvrščajo med najbogatejše na svetu. Podzemne živali ali troglobionti so prilagojene za življenje v temi. Največkrat so brez oči ali so te močno reducirane, nimajo kožnega pigmenta, pri gibanju in iskanju hrane v temnem okolju pa si pomagajo s podaljšanimi okončinami. K bogastvu slovenskega podzemlja pomembno prispevajo tudi dolenjske jame, še zlasti ob Krki in na plitvem krasu Bele krajine, kjer so bili najdeni številni nižji raki in vodni polži.

Najbolj znana endemita s tega konca Slovenije sta črni močeril in jamska školjka. Za zadnje presenečenje so pred nekaj leti poskrbeli novomeški jamarji, ki so med raziskavami Čaganke, najglobljega dolenjskega brezna, našli tudi prvo jamsko pijavko pri nas. Najbližji sorodniki naše dvobarvne pijavke živijo v globini tisočmetrskih brezen na Velebitu in v jamah v okolici Popovega polja v Hercegovini. Maloštevilne pijavke, prilagojene življenju v podzemlju, so iz družine Erpobdellidae. V nasprotju s splošnim prepričanjem, da so pijavke krvosese živali, so jamske večinoma plenilci. Pednjajo po jamskih stenah in lovijo živali, nato jih cele pogoltnejo. Od drugih pijavk se dvobarvna pijavka iz Čaganke že na prvi pogled razlikuje po napol pobarvanem telesu, izjemni velikosti zadnjega priseska in po izrastkih ob prednjem prisesku.

Speleobiolog Teo Delić je prepričan, da gre za novo, še neopisano vrsto, ki jo raziskujejo na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete. V Čaganki živi tudi več jamskih hroščev, pajkov in nižjih rakov, na čelu z novo vrsto postranice Niphargus chagankae, ki ima tu tipsko nahajališče.

Članek je bil objavljen v 45. številki Dolenjskega lista 10. novembra 2022

Andrej Hudoklin, Zavod za varstvo narave