DL: KS Kandija - Grm: Tik ob jedru, a vseeno …

7.11.2022 | 12:10

Srečko Vovko

Srečko Vovko

Krajevna skupnost Kandija - Grm ima marsikaj, kar nimajo niti nekatere večje občine – Od industrije do šole, bazena, banke, cerkva in gradu – Večina komunalne infrastrukture iz povojnih let

Krajevna skupnost Kandija - Grm je z 2.600 krajani tretja največja krajevna skupnost v Novem mestu; več prebivalcev imata le krajevni skupnosti Drska in Majde Šilc. Njen predsednik Srečko Vovko, ki se mu bo z volitvami konec novembra iztekel mandat, pravi, da je Kandija - Grm krajevna skupnost, katere polovico površine zavzema industrija, druga polovica pa je spalno naselje.

»V našo krajevno skupnost sodita podjetji Revoz in TPV, ki sta v preteklosti krajanom povzročali precej težav, če se spomnimo samo afere lakirana solata iz začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja. Danes to ni več tako in lahko rečemo, da je industrija dober sosed,« svojo krajevno skupnost, ki skoraj izpolnjuje merila za ustanovitev občine, predstavi predsednik Srečko Vovko. Krajevna skupnost ima namreč poleg dveh na državni ravni pomembnih tovarn tudi šolo, banko, vrtec, več trgovin, dve pekarni, stadion, cerkev, muslimansko molilnico, center za socialno delo, grad, Zavod za varstvo kulturne dediščine, Zgodovinski arhiv ter trenutno še vedno edini plavalni bazen na Dolenjskem. Z vsem tem se lahko pohvali le redko katera slovenska občina.

»Pa vendar vse le ni tako idealno,« meni Srečko Vovko in opozori predvsem na dotrajano infrastrukturo. Medtem ko je Kandija zgodovinsko naselje, ki je nastalo vzporedno z Novim mestom, katerega del je uradno postala šele v preteklem stoletju, je bil Grm po večini poseljen šele po drugi svetovni vojni, ko je bila v šestdesetih in sedemdesetih letih zgrajena tudi vsa komunalna infrastruktura. »Kanalizacija in vodovod sta nujno potrebna prenove, saj je večina cevi v zemlji že več kot petdeset let, tudi telefonski in električni kabli marsikje potekajo še po zraku. Velik problem so parkirni prostori, saj je bil blokovski del naselja projektiran, ko so imeli avtomobile le redki. Pomanjkanje parkirnih mest povzroča živčnost in celo konflikte med krajani. Reševanje večine teh problemov ni v pristojnosti krajevne skupnosti. Seveda se vsega ne da narediti naenkrat, treba pa se je reševanja čedalje bolj perečih težav lotiti čim prej in tu je na potezi občina,« meni Vovko in ob tem opozori tudi na Resslovo ulico, ki je delno že urejena, zgornji del, ki bi ga bilo smiselno povezati s Smrečnikovo, pa na ureditev še čaka.

Članek je bil objavljen v 37. številki Dolenjskega lista 15. septembra 2022

I. V.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava