DL: Naša naravna dediščina - Velika knežja jama

6.11.2022 | 10:50

Podor pod južnim vhodom (Foto: A. Hudoklin)

Velika knežja jama je ena markantnejših jam v Kočevskem rogu. Poiščete jo lahko na razgibanem kraškem ravniku, nekje na pol poti med Cinkovim križem in Cinkom nad Podstenicami. Da je treba zaviti s ceste, zgovorno naznani njena bližnja soseda Mala knežja jama. Opazili jo boste v globeli pod cesto, kjer zeva širok vhod pod skalno steno, za katerim se odpira prostorna podzemska dvorana. Dobrih sto metrov severno je Velika knežja jama, znana tudi kot Knezova jama ali Fürstloch.

Poimenovana je po nekdanjih lastnikih roške gozdne posesti, knezih Auerspergih. Jama gotovo zasluži tako zveneče ime, saj se podzemna dvorana spoštljive velikosti, ki meri v dolžino dobrih 70 m, v širino pa do 30 m, odpira kar s tremi vhodi. Očitno so razsežnosti prvotne dvorane presegle statično stabilnost stropa, ki se je na dveh mestih ob prelomih ugreznil. Najslikovitejši in najobsežnejši je južni vhod, pod katerim je ogromen skalni podor, ki zapolnjuje večji del jame, do globine 33 m.

Drugo, nekoliko manjše podorno okno osvetljuje zahodni del jame, strop ohranjenega vzhodnega dela jame pa prebada ozka razpoka stropnega brezna. Široka zevajoča vhoda omogočata usedanje hladnega zraka, ki ohranja ledene kapnike vse do pomladi. Hladni zrak tudi preprečuje izločanje sige, staro kapniško okrasje, nastalo pred podornim vhodom, pa razpada.

Jamo je davnega leta 1939 registriral Egon Pretner in opozoril na jamske hrošče. Vanjo se občasno zateka lesna sova, na vhodni steni pa gnezdi krokar. Čeprav je jama brez kapniškega okrasja, izstopa zaradi slikovitih udorov in razčlenjenega jamskega prostora, ki ga na svojstven način osvetljuje dnevna svetloba. Obisk je mogoč v spremstvu jamarjev.

Članek je bil objavljen v 37. številki Dolenjskega lista 15. septembra 2022

Andrej Hudoklin, Zavod za varstvo narave