DL: Marija Judež, Vid Kavčič in Peter Andolšek na astronomski olimpijadi - Zazrti v zvezde segajo po njih

2.11.2022 | 12:30

Prejemnica častne omembe na olimpijadi iz astronomije in astrofizike Marija Judež na učenje gleda kot na osebni napredek. (Foto: Mateja Jordovič Potočnik)

Vida Kavčiča, ki se je astronomske olimpijade udeležil tretjič, zanima veliko področij, med drugim tudi poezija, ki jo zadnjem letu ne samo bere, temveč tudi piše. (Foto: osebni arhiv)

Peter Andolšek je na astronomski olimpijadi sodeloval že drugo leto zapored in obakrat prejel zlato medaljo. Letos so podelili 10 zlatih medalj. (Foto: Andrej Guštin)

Naloge primerljive z izpitnimi nalogami drugega letnika študija astrofizike – Za tekmovalce je bila največja težava pomanjkanje časa – Peter Andolšek znova osvojil zlato medaljo – Vid Kavčič srebrn – Marija Judež prejela častno omembo

Na letošnji mednarodni olimpijadi iz astronomije in astrofizike, ki je bila med 14. in 22. avgustom v Gruziji, je tekmovalo več kot 250 dijakov iz 48 držav. Z izjemnim uspehom se lahko pohvalijo slovenski dijaki, saj so tekmovanje zapustili z eno zlato, dvema srebrnima in bronasto medaljo, prejeli pa so še eno pohvalo. Med njimi kar trije prihajajo iz naših krajev.

Dolga pot do olimpijske ekipe

Dijaki se najprej udeležijo šolskega tekmovanja iz znanja astronomije, po katerem se najuspešnejši uvrstijo na državno. Najboljši dijaki na državnem tekmovanju so povabljeni na priprave in izbirni postopek, ki je sestavljen iz teoretičnih računskih nalog, obdelave podatkov in Messierovega maratona. »Maraton je astronomsko opazovalno tekmovanje s teleskopi, ki traja vso noč v začetku marca. Cilj je najti čim več od skupno 110 Messierovih objektov, to so galaksije, kopice, meglice in tudi ostanek supernove,« razlaga Novomeščanka Marija Judež, dijakinja Srednje elektro šole in tehniške gimnazije Šolskega centra Novo mesto. Opazovanje s teleskopom ima rada, a letošnji maraton je bil najtežja noč njenega življenja. »Pihala je izredno močna burja, ki je premikala celo težke teleskope. Oblečeno sem imela četvero hlač in kombinezon, zgoraj pa pet majic in dve bundi. Na rokah in nogah sem imela grelne blazinice, ki sem jih menjavala na dve uri,« o zahtevnih razmerah pripoveduje Marija.

»Točkam državnega tekmovanja in izbirnega testa se prišteje še število najdenih objektov z Messierovega maratona,« pove dijak Gimnazije Bežigrad Peter Andolšek iz Velikih Poljan v občini Ribnica, ki je na olimpijadi sodeloval drugič.

»Po koncu izbirnega postopka je Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije organiziralo še miniolimpijado, na kateri smo se v znanju astronomije in astrofizike pomerili člani olimpijskih ekip Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Po tekmovanju smo imeli še nekaj dodatnih predavanj,« o pripravah pove Črnomaljec Vid Kavčič, ki je letos maturiral na bežigrajski gimnaziji, letošnja olimpijada pa je bila že njegova tretja.

Z astronomijo že od majhnih nog

Petra Andolška so že v otroštvu zanimali podatki o planetih. Sredi osnovne šole se je začel zanimati za gibanje nebesnih teles, v osmem razredu pa se je spoznal še z računskim delom astronomije in pozneje z astrofiziko. Z astronomijo so povezani tudi njegovi hobiji. »Od nekdaj sem rad opazoval nočno nebo, posredno pa je z astronomijo povezano tudi programiranje, ki ga včasih uporabim tudi za astronomske namene,« pripoveduje Peter, ki se že od osnovne šole redno udeležuje naravoslovnih tekmovanj. Letos je na fizikalni olimpijadi prejel srebrno medaljo. Poleg fizike, matematike in astronomije ga zanimajo še programiranje, geologija, meteorologija in uporabna matematika.

Drugo leto, druga zlata medalja

Mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike se je udeležil drugo leto zapored in že drugič prejel zlato medaljo. S tem je postal prvi Slovenec, ki je prejel dve zlati medalji na istovrstnem tekmovanju. »Večino snovi in nalog sem obdelal že lani, tako da sem se letos pripravljal bolj za praktični del,« razloži Peter. Pri reševanju nalog, primerljivih z izpitnimi nalogami drugega letnika študija astrofizike, je večini največjo težavo pomenilo pomanjkanje časa. »Ker je časa sorazmerno malo, je potrebna taktika. Moja je bila, da sem preskočil dele nalog, ki bi mi vzeli preveč časa, in si jih pustil za na konec. Zaradi pomanjkanja časa sem sicer prišel do konca pole, toda vmes sem dele problemov, ki bi mi vzeli preveč časa, pustil nerešene. Z več časa bi lahko rešil tudi te,« razloži Peter.

Dve olimpijadi in dve izkušnji

Lanska olimpijada je izjemoma potekala na daljavo. »Namesto opazovalnega dela smo uporabljali računalniški program za obdelavo slik Sonca. Poleg opazovalnega dela je navadno še planetarij, kjer se rešuje naloge na podlagi projiciranega neba na kupolo. Kot alternativo temu smo imeli lani projekcijo na steno,« razlaga Peter in dodaja, da je na letošnji olimpijadi pridobil še več izkušenj in znanja.

Od prebiranja knjig k računanju

Vidu Kavčiču je astronomijo približala njegova učiteljica fizike, ki mu je ob koncu osmega razreda v počitniško branje priporočila knjigo Ozvezdja. »To je bil moj prvi vpogled v resnično astronomijo, ki presega poznavanje Velikega in Malega voza. Bil sem tako navdušen, da sem jeseni učiteljico spodbudil, da organizira šolsko tekmovanje iz znanja astronomije, ki ga dotlej na naši šoli ni bilo,« razloži Vid, ki oktobra začne študij fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko. Poleg branja astronomske literature je, kolikor so mu dopuščali čas in vremenske razmere, pogosto opazoval in fotografiral s svojima teleskopoma. V srednješolsko astronomijo in astrofiziko, ki zahteva več računskega znanja, ga je uvedel nekdanji profesor na črnomaljski gimnaziji Vincenc Petruna.

Navdušen nad fiziko in poezijo

Ne zanima ga le naravoslovje, temveč tudi književnost, zlasti poezija. »Zelo rad prebiram poezijo. Obožujem predvsem mračno poezijo, kot so jo od slovenskih pesnikov pisali Svetlana Makarovič, Dane Zajc in Gregor Strniša. Med njimi mi je vsekakor najljubša umetnost prve dame slovenske poezije, Svetlane Makarovič,« pripoveduje Vid, ki v zadnjem letu poezijo tudi piše in recitira.

Olimpijskih izkušenj mu ne manjka

Olimpijade se je udeležil že tretjič in tokrat iz Gruzije prinesel srebrno medaljo. »Na pripravah za astronomsko olimpijado sem spoznal vrhunske astronome in hkrati tudi močne pedagoge, Andreja Guština, Andrejo Gomboc in Dunjo Fabjan, s katerimi smo veliko in poglobljeno delali,« pove Vid, ki je doslej tekmoval že na več različnih mednarodnih olimpijadah. Kot pravi, so bile naloge na letošnji astronomski olimpijadi zelo zahtevne. »Pa ne zato, ker bi preverjale nepredstavljivo količino astronomskega znanja, temveč bolj zato, ker so terjale veliko poglobljenega znanja fizike in aplikativne matematike, česar večina tekmovalcev ni pričakovala,« razloži. Za reševanje teoretičnega dela je bilo na voljo pet ur, za obdelavo podatkov astronomskih opazovanj pa štiri. »Mogoče se to sliši kot zelo veliko časa, vendar se je v praksi izkazalo, da mi je, tako kot tudi drugim tekmovalcem, časa preprosto zmanjkalo, čeprav sem reševal tekoče in brez pretiranih miselnih postankov,« pravi letošnji zlati maturant.

Več ducatov zlatih priznanj s tekmovanj

Marija Judež je že v predšolskih letih oboževala dokumentarne filme o vesolju. »Spominjam se, da sem dokumentarec o osončju, ki sem si ga izposodila iz knjižnice, znala na pamet,« o svojem navdušenju nad astronomijo pripoveduje Marija, ki je pred dnevi vstopila v četrti letnik tehniške gimnazije. V sedmem razredu je izvedela, da obstaja tekmovanje iz astronomije, nad tem se je popolnoma navdušila. »Čeprav pouka fizike še nismo imeli na urniku, sem se naučila prve fizikalne enačbe in astronomske podatke. Astronomijo sem si vzela kot poseben osebni projekt,« razlaga Marija. Ponosna je, da je do zdaj skupno osvojila že triinšestdeset zlatih državnih priznanj iz znanja. Na astronomski olimpijadi, ki se je odvijala pred nekaj tedni, je prejela častno omembo. »Čudovito je bilo spoznati vrstnike iz vsega sveta, ki so tako zaljubljeni v astronomijo kot jaz,« dodaja.

Učenje vidi kot osebni napredek

Na učenje že od malega gleda pozitivno in v njem uživa. Učenja ne enači z ocenami v šoli, temveč nanj gleda kot na osebni napredek. »Hvaležna sem organizatorjem tekmovanj iz znanja v Sloveniji. Brez tekmovanj se verjetno ne bi tako poglobila v znanost in odkrila velike ljubezni, ki jo skriva,« pravi Marija, ki se bo po maturi odpravila na študij fizike v Ljubljani.

Dekleta na tekmovanjih manjšina

Na vseh treh olimpijadah iz znanja, na katerih je do zdaj tekmovala, je bila edino dekle v olimpijski ekipi. »Letos nas je na državnem tekmovanju iz fizike zlato priznanje osvojilo šestintrideset dijakov in tudi tu sem bila edino dekle. Menim, da dekleta premalo verjamejo v svoje sposobnosti na naravoslovnem področju. Verjetno je delno kriv tudi vpliv okolja, saj je večini že v zgodnjih letih verbalno ali neverbalno sporočeno, da so to področja, rezervirana za fante,« pravi in dodaja, da se v prihodnosti želi bojevati za žensko enakopravnost na znanstvenem področju in biti navdih drugim dekletom, da uresničujejo svoje sanje, ne glede na mnenja drugih.

Članek je bil objavljen v 36. številki Dolenjskega lista 8. septembra 2022

Nuša Vavtar