DL: Najlepši balkon je Kržanov na Bojsnem

1.11.2022 | 18:30

Cvetoči balkon (Foto: M. L.)

Kržanovi imajo mizarsko podjetje, zato niso bili v zadregi, kdo bo naredil tablo, na kateri bo napis. Sami so naredili tudi ograjo v ospredju. (Foto: M. L.)

Štefi se veseli lepih rož, mož Jože (desno), sin Benjamin in hčerka Nina (ki je bila ob našem obisku v službi v Ljubljani) z njo delijo veselje in ji pomagajo pri cvetju. (Foto: M. L.)

Razglasitev naj balkona je privabila na Kržanovo domačijo veliko ljudi, ki so jih pogostili. (Foto: Radio Veseljak)

Rože »gredo« občasno k frizerju in tudi zato so tako lepe. (Foto: M. L.)

Vodo za zalivanje prestrezajo v ribnik. (Foto: M. L.)

Domačija Kržan z Bojsnega (pri Brežicah) je zmagovalka letošnjega nagradnega natečaja Naj Veseljakov balkon 2022. »Lani sem se prvič prijavila na Veseljakov natečaj. Nisem bila izbrana, zato sem se prijavila tudi letos,« pravi Štefka, ki v družini največ skrbi za to, da je njihovo balkonsko cvetje tako bujno, lepo in, kot rečeno, najlepše.

Štefka, Štefi, ki je med ljubitelji balkonskega cvetja znana tudi pod imenom Rožica, pravi, da imajo pri hiši kakšnih 250 rož. Največ se z njimi ukvarja ona, pri tem jo podpirajo in ji veliko pomagajo mož Jože, sin Benjamin in hčerka Nina. Vstaja zjutraj ob petih in petnajst minut in potem zaliva rože dobre tri četrt ure. »En teden na leto, ko so starši na dopustu, jih zalivam jaz. Sicer pa zanje skrbi mama,« pravi Benjamin.

Ko se je pred sedemindvajsetimi leti poročila h Kržanovim, je takoj posadila veliko rož. Rože ji namreč pomenijo zelo veliko. Nekaj cvetličarskega je v njeni duši. »Moj stric je bil zelo znan cvetličar. Žal ga več ni. Že kot otrok sem mu pomagala vzgajati rože. Potem se nisem odločila za ta poklic; saj se še zdaj sprašujem, zakaj ne,« pravi.

Za okras in za čebele

Njena najljubša roža je surfinija, s katero pa, kot pravi Štefi, moraš znati ravnati, ker je zelo občutljiva. Vsako leto ima na oknu drugačne rože, drugačno kombinacijo po vrsti in barvi. Vedno so surfinije, tem pa dodaja druge. Rdeča in bela barva sta ji najljubši, tema dodaja zelenje. Štefi očitno zna delati z rožami. »Moje rože so do novembra na balkonu in do takrat cvetijo. Roža mora imeti vlago in gnojilo. Enkrat na teden jih zalivam s kvasom. Raztopim ga v vodi. Kvas je zelo pomemben za življenje rastlin in za življenje človeka,« pravi. Bujne in vabljive rože obišče zelo veliko čebel. »Tako so tukaj rože za okras in za sožitje v naravi,« pravi Štefi, vesela svojih rož, ki rastejo na balkonih in v posodah na dvorišču. Na dvorišču so na ograji, ki so jo naredili sami. »Otroka sta zalivala betonske kalupe. Šest kalupov smo imeli. Vsak dan, ko sta prišla iz šole, sta jih odprla in potem znova napolnila. Tako smo delali kar nekaj mesecev. Stebričkov je okrog petsto,« sta povedala Štefi in Jože.

Les se vrača

Ob našem obisku je Štefi prišla iz delavnice. Kržanovi imajo namreč družinsko mizarsko podjetje, Jože in Benjamin imata lesarsko izobrazbo. Štefi, ki je zaposlena v podjetju, zna tudi delati s stroji. »Delam vse, kar je treba delati v delavnici. Skrbim tudi za gospodinjstvo in za okolico in še bi se kaj našlo,« se nasmeje.

Mizarstvo je njihova glavna dejavnost. Imajo svojo žago za razrez hlodovine, sušilnico ter proizvodnjo z lakirnico in montažo, tako da so samooskrbni glede materiala in izdelave. Sodelujejo tudi z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, tako je njihova oprema med drugim v gradu v Novem mestu, v cerkvi v Kapelah, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu in v Slomškovi cerkvi v Ljubljani na barju. Les zaznamuje tudi njihovo domačo hišo. »Balkonske ograje imamo lesene, kar danes ni več pogosto, ker je vse pozidano ali pa v kovini zaradi lažjega vzdrževanja. V neurbanih naseljih, ki so redko poseljena, je les zelo primeren. Les je lep, topel naravni material. Nekaj časa ni bil prednosten, prevladovali so umetni materiali. Zdaj spet naročajo izdelke iz masivnega lesa. Les se vrača, naravni materiali se vračajo. Les je trajnosten, bolj vzdržljiv in lahko se uporabi še za naslednjo generacijo,« pravi Jože.

Kržanovi se ukvarjajo tudi s kmetijstvom, toliko za lastne potrebe. »Mož skrbi za kokoši in prašičke. Vso hrano za živali pridela sam. Na njivi dela on, na vrtu pa smo vsi,« pravi Štefi.

Ribnik

Za zalivanje uporabljajo vodo iz ribnika. Ko je poln, je voda globoka dva metra in je je okrog štiristo kubikov. Vanj priteka voda s streh in z dvorišča, in sicer skozi peskolov in lovilnik olja, tako da pride neonesnažena v ribnik. »V ribniku imamo okrasne ribice, žabice in dve kači belouški. S črpalko vodo po vkopanih ceveh dovajamo do pip naokoli, iz katerih zalivamo. V ribniku so tudi lokvanji. Vsako leto se razrastejo, tako da jih moramo razredčiti. Ribam dajejo malo sence in lepi so, kadar cvetijo. V juniju je vse v belem cvetju,« pravi Jože.

Naj Veseljakov balkon 2022

Štefka je leta 2009 prijavila balkon na natečaj Posavskega obzornika, a je niso uvrstili v izbor. Lani se je prvič prijavila na Veseljakov natečaj. Ker v tem tekmovanju ni bila uspešna, se je letos prijavila spet. »Nisem povedala niti domačim niti najboljši prijateljici, da se letos prijavljam na natečaj. V petek sem poslikala rože, v torek zjutraj so mi že sporočili z Radia Veseljak, da sem bila izbrana med tri finaliste. Prijavljenih je bilo sto balkonov. Težko je priti v finale. V Sloveniji je veliko lepih rož,« priznava zmagovalka z Bojsnega. »Veseli smo za mamo,« pravi Benjamin.

Ob podelitvi nagrade za najlepši balkon se je pri Kržanovih zbralo okrog 120 ljudi. Ansambel Raubarji je zaigral podoknico. Iz Vrtnega centra Gašperlin, ki je pokrovitelj izbora, so prinesli čestitko in nagrado. Zapela sta Rok in Jože, dva iz tričlanske pevske zasedbe bratov Ferenčak, ki so prijatelji Kržanovih. »Imeli smo se zelo lepo. Prišli so vaščani, župan Ivan Molan, župnik Vlado Leskovar in predsednik krajevne skupnosti Globoko Mihael Petančič. Žal nam je, da nismo mogli povabiti več ljudi. Okrog tristo jih je izrazilo željo, da bi prišli to gledat. Tistim, ki jih nismo mogli povabiti, se opravičujemo,« pravita Jože in Štefka.

Članek je bil objavljen v 37. številki Dolenjskega lista 15. septembra 2022

M. Luzar