Varčevanje na nov način

31.10.2022 | 10:40

31. oktober 1924, Milano, predstavniki hranilnic so sklenili, da se ta dan proglasi za Dan varčevanja. Nič več žimnic, nogavic, odprtin v zidu, privarčevani denar naj se shrani na bankah, bolj bo varen in tudi gospodarstvu države bo pomagal za izhod iz krize.

Vsakih par desetletij je vedno nastopila kriza, klimatske razmere so oklestile pridelavo hrane, gorivo se je podražilo in s tem je avtomatsko nastopila lakota, proizvodnja se je zmanjšala, delovna mesta so se zapirala.

Prav so prišli shranjeni bankovci na bankah, kovanci v hranilničkih, da so ljudje sploh lahko preživeli. Še denar shranjen za pogreb, kar je bila navada in je še vedno, smo porabili za preživetje.

Kriza je prišla in tudi minila, spet so bile obilne letine, gospodarstvo je cvetelo, večal se je shranjeni denar na bankah.

Pa je prišlo leto, ko nas je obiskal Covid, huda bolezen, ki je na žalost terjala tudi smrtne žrtve. Spet je zastala proizvodnja, večina delovnih mest se je zaprla, ljudje so ostajali doma, obupani, kako bodo preživeli družino. Kdor je zmogel, da si je v zadnjih letih privarčeval kaj denarja, jih je sedaj seveda porabil. Tudi vreme nam ni bilo nič kaj naklonjeno, suše ali poplave, spomnile so nas, na neodgovorno ravnanje z naravo, ki se nam je tako maščevala. Pridelek je bil boren, cene so poskočile v nebo. Denarnice so prazne, še za osnovne stvari – kruh, mleko, sladkor, sol ... nimamo več od kje jemati.

Toda s tem še ni bilo konec. Veleumne glave, ki jim je ego zrastel do nebes, polnih želodcev, smejoč se v luksuznih avtomobilih in plovbah na jahtah do eksotičnih krajev, medtem ko so razpravljali, katera vrsta kaviarja je boljša in kateri šampanjec pri odpiranju lepše poči, so se pričeli igrati tudi vojnih igric.

Ni jim bilo in ni jim mar porušenih domov, bežanja ljudi v zaklonišča, kjer se ob brlečih svečah skrivajo pred smrtonosnim tovorom letal, kjer na trdem betonu in ob vlažnih stenah rojevajo ženske in je življenje pravkar rojenih otrok in njihove prihodnosti odvisno od bomb.

Hrane ni, denarja ni. Kolone se zgrinjajo preko meje, da bi si rešile življenja, da bi si v tuji državi ustvarile novo. Vsepovsod niso bili dobro sprejeti, saj so domači ljudje trpeli lakoto in s solzami v očeh gledali svoje otroke, lačne.

Ko poslušamo medije, beremo tisk, še vedno zasledimo pozive o varčevanju. Toda svet se je spremenil, ne varčujemo več denarja.

Varčujemo z elektriko, z gorivom za avtomobile – avtobusi so naenkrat kar zasedeni, ko si umivamo zobe, voda ne teče več celo uro, nazadnje se bomo kakor nekoč, cela družina umili iz lavorja vsi po vrsti. Tudi pri hrani varčujemo, nismo več izbirčni, pojemo vse ostanke, ne kupujemo brez potrebe, saj so cene vsak dan bolj zasoljene. Navajamo se na skromno življenje. Težko je za mlade, mi smo skromnosti že navajeni.

Zanimivo pa je, da varčujemo tudi v zdravstvu. Če smo bolni, nam diagnozo postavi zdravnik kar preko telefona, da nam ni treba hoditi k njemu, prihranimo čas njemu in nam, za specialista čakamo tudi dve leti, le zakaj bi delali sedaj gnečo. Med čakanjem pa si privoščimo »termalno zdravilišče« in čez dve leti specialista sploh ne bomo več potrebovali. Tudi to je varčevanje. Malo šale, a tudi zares.

Kot vidite, varčevanje danes je ubralo čisto novo pot. Škoda, da tega ne moremo shraniti na bankah. Sicer pa, kot se je dogajalo v zgodovini, bo tudi tega konec in spet bomo zaživeli na novo. Vse bo spet lepo in prav, le podnebne razmere bodo ostale iste in vsako leto še slabše, če ne bomo kaj premaknili v svojih glavah in pričeli bolj skrbno ravnati z naravo.

E. C.