DL: Rušil in gradil na tuji zemlji - Župan na svojo pest podrl kulturni spomenik

29.10.2022 | 18:30

Nova kapelica med gradnjo

Lukčeva kapelica maja 2020 (Foto: D. Štepec, arhiv ZVKDS, OE Novo mesto)

Propadajočo Lukčevo kapelico, kulturni spomenik lokalnega pomena, župan Vovk odstranil na lastno pest – O nedovoljenem posegu OE Novo mesto ZVKDS obvestila inšpektorat – Župan pojasnil, da je spregledal, da je kapelica zaščitena, in jo je nameraval sanirati že pred leti – Pripravljen na morebitne sankcije

»Župan Občine Dolenjske Toplice Franci Vovk je dal na lastno pest odstraniti Lukčevo kapelico, ki je kulturni spomenik lokalnega pomena, in postavil novo. To je nedopustno in nezakonito,« nam je na uredništvo Dolenjskega lista pred dnevi sporočil občan Dolenjskih Toplic. O posegu na kapelici, ki stoji oz. je stala na blagi vzpetini sredi njiv med Dolenjskimi Toplicami in Sušicami, so bili obveščeni tudi na Območni enoti Novo mesto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS).

Kot nam je povedal mag. Dušan Štepec, vodja novomeške območne enote, so na terenskem ogledu ugotovili, da je bila prvotna kapelica, katere lastništvo ni povsem jasno, saj stoji na zemljišču, ki ima prek 20 lastnikov, v celoti odstranjena, na njenem mestu pa je zgrajena nova. Poklicali so topliškega župana Francija Vovka in ga povprašali, ali na občini kaj vedo o posegih na kapelici, saj je razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena. Vovk jim je pojasnil, da se je za poseg odločil sam in ga tudi sam financiral.

»Po Zakonu o varstvu kulturne dediščine so posegi na varovanih objektih kulturne dediščine ali na kulturnih spomenikih dovoljeni, potem ko se k načrtovanim posegom pridobijo kulturnovarstveni pogoji in kulturnovarstveno soglasje. Teh dokumentov k posegom na Lukčevi kapelici investitor ni pridobil,« je povedal Štepec in dodal, da so o nedovoljenem posegu na kapelici obvestili pristojni Inšpektorat za kulturo in medije.

Da Občina Dolenjske Toplice ni investitor del pri Lukčevi kapelici, ampak je to njegova osebna investicija, je za Dolenjski list potrdil tudi Franci Vovk. »Kapelica nima lastnika, približno 30 let je vidno propadala, zadnjih nekaj let je bilo močno poškodovano tudi ostrešje, kar je propadanje samo še pospešilo. V nekaj letih bi se gotovo sama od sebe sesedla. O možnostih sanacije sem se posvetoval s strokovnjaki gradbene stroke, vendar so mi sanacijo odsvetovali, saj razpoke v stenah niso več zagotavljale potrebne statične nosilnosti. Nova kapelica je narejena v enakih gabaritih, kot je bila prvotna,« je svoje dejanje pojasnil župan in nadaljeval: »Lukčeva kapelica je postala spomenik lokalnega pomena šele leta 2018. Priznam, da sem to spregledal, saj sem jo nameraval sanirati že pred leti, ko še ni bila zaščitena z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Dolenjske Toplice. Zavedam se, da sem s tem storil napako, zato sem pripravljen tudi na vse morebitne sankcije. Se mi pa kljub temu zdi nenavadno, da dobi določen objekt status spomenika šele po tem, ko je že razvalina. Kakor koli že, v nasprotju s podirajočo se kapelico bo nova kapelica v ponos ljudem, ki tukaj živimo.«

Franci Vovk

Na naše vprašanje županu, ali je imel za rušenje in gradnjo novega objekta na tujem zemljišču soglasje solastnikov, nam je odgovoril, da ne.

Lukčeva kapelica je bila za nepremični kulturni spomenik lokalnega pomena sicer razglašena leta 2018, kot dediščina pa v register kulturne dediščine vpisana že leta 2001. Kot smo še izvedeli, so jo nekateri solastniki zemljišča pred leti želeli obnoviti, zato so leta 2009 podali vlogo za izdajo kulturnovarstvenih pogojev, a do obnove potem ni prišlo.

KDAJ POSEGI?

Za posege na zavarovanih objektih nepremične kulturne dediščine ali kulturnih spomenikih mora investitor od pristojne enote ZVKDS v dvostopenjskem postopku pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje oz. mnenje. »Investitor pred posegom izpolni obrazec za pridobitev kulturnovarstvenih pogojev in ga pošlje na naslov pristojne območne enote ZVKDS. Po pridobljenih pogojih poda investitor še vlogo za izdajo kulturnovarstvenega soglasja oz. mnenja. K vlogi mora navadno priložiti ustrezno dokumentacijo, iz katere je razvidno, da bo upošteval izdane pogoje. Iz dokumentacije pa morata biti razvidna tudi vrsta posega in način izvedbe. Po pridobljenem kulturnovarstvenem soglasju/mnenju se lahko začne poseg. Tik pred posegom se o tem obvesti pristojno enoto ZVKDS, da pravočasno organizira strokovni nadzor nad posegi,« je postopek objasnil Dušan Štepec.

Članek je bil objavljen v 37. številki Dolenjskega lista 15. septembra 2022

M. Žnidaršič