Luka Mesec na Cviblju: ''Vojna ni naravna nesreča, to je politična odločitev''

23.10.2022 | 19:15

Luka Mesec na Cviblju: ''Vojna ni naravna nesreča, to je politična odločitev''
Luka Mesec na Cviblju: ''Vojna ni naravna nesreča, to je politična odločitev''
Luka Mesec na Cviblju: ''Vojna ni naravna nesreča, to je politična odločitev''

Na Cviblju v Žužemberku stoji opomnik na grozote druge svetovne vojne – največja grobnica partizanska grobnica v Sloveniji. V  njej se nahajajo posmrtni ostanki slovenskih partizanov in  aktivistov Osvobodilne fronte, ki so padli v boju proti okupatorju na področju Suhe krajine, številni interniranci in tudi pripadniki iz sedemnajstih držav, ki so se borili proti okupatorju v sestavi slovenske partizanske narodnoosvobodilne vojske. Težke so zgodbe tistih časov. Zgodbe trpljenja, strahu, lakote in negotovosti. Opogumlja nas dejstvo, da so to tudi zgodbe o neverjetni moči, pogumu, zgodbe o nečloveškem kljubovanju, vztrajnosti in na koncu – zgodbe o zmagi.

Kamnite plošče, ki strumno stojijo ob veličastnem spomeniku, spominjajo na večne stražarje, ki opominjajo sedanje in bodoče rodove na okupatorjevo nasilje in nasilje domačih izdajalcev nad upornim slovenskim ljudstvom ter na boje, ki so tod divjali med 2. svetovno vojno.

Ob prisotnosti predsednika Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marjana Križmana, namestnika veleposlanika Republike Srbije v Sloveniji Gorana Markovića in borca NOB ter generala v pokoju Lada Kocijana je številne prisotne pozdravil Jože Papež, župan Občine Žužemberk. Slavnostni govorec na slovesnosti je bil Luka Mesec, podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

V govoru je Mesec opozoril, da je v Italiji prišla na oblast stranka, ki sledi ideologiji neofašizma in jo označujeta utelešena jeza ter odkrito koketiranje z nekaterimi idejami fašizma. Ta ideja fašizma v Italiji ne bi bila mogoča v petdesetih, šestdesetih, sedemdesetih, osemdesetih in konec koncev tudi ne v devetdesetih letih. Takrat je namreč v Italiji vladala močna levica in je veljal splošen politični dogovor med strankami, da je fašizem nekaj zavržnega in da je povzročal trpljenje ne samo Slovencem, ampak tudi številnim Italijanom.  Njihovo sporočilo je bilo  takrat enako, kot ga nosimo mi: Nikoli več! Govornik je še spomnil, da je največji spomenik drugi svetovni vojni v New Yorku, kjer stoji zgradba Združenih narodov, ki v sebi nosi obete za prihodnost. V nedrja tega spomenika sta namreč položeni dve pomembni poslanstvi organizacije: prvo je, da bodo Združeni narodi organizacija, ki bo po celem svetu in slehernemu človeku zagotovila uresničevanje človekov pravic, drugo poslanstvo pa je obljuba, da bodo Združeni narodi svet odrešili grozot vojne. V nadaljevanju je  poudaril, koliko denarja letno se vlaga v oboroževanje in da njegova tretja ali četrta generacija po drugi svetovni vojni še vedno ni odrešena grozot vojne, temveč se zdi, da so vojne vedno bližje nam. »To ni naravna nesreča, to je politična odločitev,« je še poudaril govornik in misel podkrepil z anekdoto o tem, kako je Winston Churchill med prvo svetovno vojno s fronte napisal svoji ženi, ko ga je ta vprašala, kako se tam počuti: »Draga, učim se živeti mirno na robu prepada.« Misel »nikoli več«, ki jo je govornik izrekel na začetku, zato ne pomeni bojnega klica, ampak je poziv temu, da vsi skupaj preprečujemo, da bi zgrmeli v ta prepad. »S krizami se da soočati na dva načina. Prvi je jeza, ki ekshalira v konflikt in ta v še kaj hujšega. Drugi način pa je solidarnost. Fašizem se najlažje premaga ne takrat, ko je že postavljen, ampak tako, da s spominjanjem, opozarjanjem in solidarnostjo preprečujemo, da bi sploh nastal. Sedanjost je zanimiva, ampak naj naš »nikoli več« pomeni, da bo prihodnost solidarna,« je zaključil govor Luka Mesec.

Luka Mesec je ob častni straži Garde Slovenske vojske, praporščakov in spominske enote 1. dolenjskega spominskega bataljona ter ob zvokih žalostinke, ki jo je zaigrala zasedba Policijskega orkestra, k spomeniku položil venec v imenu Vlade Republike Slovenije; sledilo je še polaganje vencev številnih domoljubnih organizacij.

V kulturnem programu so sodelovali recitator Vid Čopi, učenki Osnovne šole Žužemberk, Tjaša Horvat in Pia Pintar, harmonikar Luka Ban in pevke Ženskega pevskega zbora Kronce iz Uršnih sel. S čudovito odpetima pesmima Med iskrenimi ljudmi in Slovenija sta mladi glasbenici Ilona Čih Zupančič in Anja Janežič zaključili slovesnost pri spomeniku NOB na Cviblju.

Darko Pucelj
Fotografije: arhiv združenja

Galerija

_cvibelj (0)
_cvibelj (1)
_cvibelj (3)
_cvibelj (4)
_cvibelj (5)
_cvibelj (6)
_cvibelj (7)
_cvibelj (9)

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava