DL: Portret tedna - Tadej Fink

23.10.2022 | 13:45

V belokranjski vasi Balkovci je ob koncu avgusta potekal Filmski tabor Kolpa, ki ga za mlade filmarje med štirinajstim in devetnajstim letom starosti organizira Zavod za izobraževanje in kulturo (ZIK) Črnomelj. Tema letošnjega, že petnajstega, tabora je bila medkulturni dialog in sožitje med kulturami, in tako so se v eni od štirih taborskih delavnic, delavnici dokumentarnega filma, posvečali življenju današnjih potomcev Uskokov v Beli krajini. Kot pravi Tadej Fink, koordinator in organizator kulturnih programov v ZIK Črnomelj, je Filmski tabor eden od štirih velikih ZIK-ovih projektov za razvoj ustvarjalnosti mladih. Iz te četverice dogodkov je mnogim poznan Glas mladih, najstarejši slovenski festival za mlade neuveljavljene glasbenike, ki ga v Črnomlju prirejajo že od leta 1978. Mladim pesnikom, deklamatorjem in pripovedovalcem ZIK pomaga na njihovi ustvarjalni poti z organizacijo srečanj Župančičeva frulica, ki imajo že tudi triintridesetletno tradicijo. Četrta v omenjenem nizu je mednarodna kiparska kolonija mladih, namenjena učencem druge triade osnovnih šol iz Slovenije in bližnjih držav. ZIK vse to pripravlja s sodelovanjem strokovnjakov in uveljavljenih ustvarjalcev s posameznih področij, s čimer mladostniški ustvarjalni zanos vsaj malo poveže z ustanovami in ljudmi, s katerimi bi zdajšnji začetniški filmarji, glasbeniki, pesniki in kiparji lahko sodelovali kdaj pozneje v življenju.

Ob teh glavnih projektih ZIK Črnomelj pripravlja še veliko manjših, med katerimi so študijski krožki, različne delavnice, januar vsako leto zaznamuje dobrodelna prireditev Jasna, s katero pomagajo belokranjskim društvom, ki delujejo v kulturi. Dogajanje so tako vsebinsko široko razpršili na vse leto, in táko leto je zikovcem očitno v zadoščenje, niti najmanj pa ne v breme, kot sporočajo Finkove besede. »Vsakoletno organizacijo Župančičeve frulice spremlja prav posebna energija. /…/ Kakor da bi dvigovali zapornico na jezu in bo bistra voda mladinske ustvarjalnosti vsak trenutek napojila in ozelenila že nekoliko resignirano dolino,« je Tadej zapisal v lanski zbornik ob tridesetletnici projekta Župančičeva frulica, podobno pa najbrž misli, sklepamo, tudi o vseh drugih dogodkih, katerih vodja je večinoma on.

Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani andragog, izobraževalec odraslih. Ko je končal osnovno šolo v domačem Dragatušu, je odšel v Gimnazijo Črnomelj, potem je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Nekako se tudi poklicno, ne samo v prostem času, bolje počuti v kulturi, ker je vanjo vpet že od malega. Ljubiteljsko je vodja Folklorne skupine Dragatuš. »Folklora je kot kulturna panoga zelo zahtevna. Zanjo potrebuješ veliko znanja in veliko ljudi, čeprav pri gledalcu deluje kot nekaj preprostega. Umetnost folklore je prikazati zdajšnjemu gledalcu ljudsko umetnost preteklosti kot trajno lepoto. To poslanstvo je pomembno. Ko poznaš čim več svojih kulturnih posebnosti, si bolj sprejemljiv do drugih kultur. Folklora omogoča tak vpogled in po svoje prispeva k družbenemu obratu v razmere, v katerih bodo ljudje bolj sodelovali in bodo strpnejši med seboj,« o moči folklore pravi Tadej, ki je tudi član organizacijskega odbora črnomaljskega Jurjevanja v Beli krajini in na tem najstarejšem folklornem festivalu v Sloveniji vodi folklorni program.

Kot lokalni turistični vodnik po Beli krajini uspešno nastopa kot animator, ki zanimivo vsebino predstavlja tudi v dragatuškem narečju. V njegovo odrsko igro spada tudi vloga partizana v okviru razstave Domovina je kultura; ta stalna razstava govori o zgodovinskem pomenu Kulturnega doma Črnomelj, v katerem so med drugo svetovno vojno ustanovili Slovensko narodno gledališče, v stavbi pa je bilo tudi prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Tadej na odre stopi tudi kot voditelj različnih prireditev.

Zavzeto in predano govori o vsem, v kar je vpet v vseh omenjenih vlogah. A vsak čas omeni družino: partnerko Sandro in njuni hčerki, enajstletno Nejo in osemletno Nadjo, in pravi: »Tega, kar delam, ne bi mogel početi brez podpore družine.« Kadar je samo Tadej Fink, brez te ali one poklicne ali odrske vloge, in ima na voljo vsaj nekaj časa, se rad zadržuje med svojimi paradižniki, ki jih kot zelenjavo obožuje in jih zato tudi rad prideluje.

Članek je bil objavljen v 35. številki Dolenjskega lista 1. septembra 2022

M. Luzar