DL: Urejanje položaja Romov - Lastniki za odkup širšega območja naselja

22.10.2022 | 18:40

V Kruščah (Foto: arhiv DL)

Ureditev lastništva prostora, na katerem je naselje Krušče, je eden glavnih ciljev brežiške romske strategije – Lastniki predlagajo odkup širšega območja naselja – Dirnbek: Položaj uhaja iz rok, razmere na terenu se poslabšujejo

Občina Brežice pripravlja podroben načrt, s katerim želijo med Romi in večinskim prebivalstvom vzpostaviti vsestransko uravnotežene odnose, ki bodo ustrezali obema stranema. Večina tega, kar želijo urediti, se nanaša na romsko naselje Krušče pri Gazicah v krajevni skupnosti Cerklje ob Krki, s tem da Romi živijo posamično tudi ponekod drugod v občini.

Načrt mora občina pripraviti v šestih mesecih po sprejemu Strategije reševanja romske tematike v občini Brežice 2022–2030; to je občinski svet sprejel pred dobrim mesecem. Ureditev lastništva prostora, na katerem je naselje Krušče, je eden glavnih ciljev strategije. Na širšem območju, katerega del je naselje, je okrog 50 lastnikov parcel. Kot je povedal brežiški župan Ivan Molan, se je že sestal z lastniki, ki želijo, da občina odkupi vseh šest hektarov, ne samo enega, kjer naj bi legalizirali romsko naselje.

Do ureditve lastništva je glede na županovo informacijo verjetno še daleč, pri čemer potreben javni denar najbrž ni največja neznanka, saj je brežiška občina upravičena do namenskega državnega denarja za reševanje t. i. romskega vprašanja. Daleč drug od drugega so v pogledih na nekatera vprašanja življenja in dela tudi Romi in večinsko prebivalstvo. Te poglede obeh strani so v občini ugotavljali tudi z anketo, ki je ena od podlag sprejete strategije. »Ta anketa je korak k temu, da bomo nekoč zaživeli v sožitju,« pravi Bogdan Palovšnik, predsednik komisije, ki poziva, da vsebino ankete spoznajo vsi, se pravi, ne samo Komisija za spremljanje položaja romske skupnosti v občini Brežice, ne samo večinsko prebivalstvo in ne samo Romi.

»Dokument je pomemben, ker daje osnovo za akcijski načrt, ki ga je občina dolžna pripraviti v šestih mesecih, akcija pa je nujno potrebna, saj nam položaj uhaja iz rok, razmere na terenu se poslabšujejo, izgubljamo pa prav vsi,« po sprejemu strategije pravi Peter Dirnbek, ki je bil predsednik Komisije za spremljanje položaja romske skupnosti v občini Brežice, a je pred približno tremi meseci odstopil, ker, kot je pojasnil svojo odločitev, pridobljeni denar za Rome v občini delijo neustrezno. »Romi v Brežicah živijo po različnih krajih, najbolj pereča težava pa je nezakonito naselje med Cerkljami ob Krki in Gazicami, kamor je poleg dveh družin, ki sta bivali na nacionalizirani skupni gmajni, lokalna oblast naselila še družine s smetišča v Dobovi, ko so ga zaprli. Danes živi v naselju približno 100 ljudi, z denacionalizacijo pa je ta prostor dobil številne lastnike, ki svoje lastnine nimajo v posesti, imajo pa stroške in škodo,« ugotavlja Dirnbek in dodaja: »Že leta 1997 je občina pripravila Strokovne podlage za spremembo in dopolnitev planskih dokumentov občine Brežice – romska problematika, vendar smo šele letos dobili prva sredstva za reševanje razvojnih zaostankov. Poraba teh sredstev pa se prepušča županu in ekipi, ki z njimi ne razpolaga namensko, saj namen razlaga zelo široko. Občina ni prepoznavala navzočnosti Romov in se ni ukvarjala z njimi, razen ko ji je bilo tako naloženo.«

Toda župan pravi, da je, ko je prišel na občino, organiziral, da so Romom napeljali vodo, in da je zaradi tega dobil ovadbo. Občina je med drugim tudi zagotovila osnovni šoli dodaten denar za pouk romskih otrok. Kot še pravi župan, se na občini zavedajo položaja Romov in pomagajo. Toda pri tem reševanju težav in izboljševanju razmer morata svoje prispevati obe strani, torej večinsko prebivalstvo in tudi Romi, pravi Molan, tak poziv pa je slišati tudi med nekaterimi občinskimi svetniki in v delu javnosti zunaj sejne sobe sveta.

Članek je bil objavljen v 36. številki Dolenjskega lista 8. septembra 2022

M. Luzar