DL: Integracija Ukrajincev - slovenščina in še marsikaj drugega

2.10.2022 | 13:00

Branka Bukovec v pogovoru z begunko Katarino (Foto: I. V.)

Branka Bukovec v pogovoru z begunko Katarino (Foto: I. V.)

Zanimanje za učenje slovenščine je veliko. (Foto: M. M.)

Zanimanje za učenje slovenščine je veliko. (Foto: M. M.)

Na Dolenjskem poleg vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov za ukrajinske begunce skrbijo tudi nekatere nevladne organizacije. Poleg Rdečega križa in Karitasa, ki se z njimi ukvarjata predvsem po humanitarni strani, se je v pomoč beguncem močno vpletlo tudi Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, ki jim pomaga predvsem pri vključevanju v družbo in med drugim zanje organizira tudi tečaje slovenskega jezika. Večina Ukrajincev z izjemo nekaterih mladih namreč govori le ukrajinsko in rusko, tudi pri tistih, ki so se angleško sicer učili v šoli, pa je znanje prvega svetovnega jezika zelo šibko.

Trenutno je v programe Društva za razvijanje prostovoljnega dela vključenih več kot 120 ukrajinskih beguncev, ki so začasno nastanjeni na Dolenjskem in v Beli krajini, od tega je trideset šoloobveznih otrok. »Največ ukrajinskih beguncev imamo vključenih v tečaje slovenskega jezika, ki potekajo dvakrat tedensko v društvenih prostorih, vanj pa so vključeni odrasli in tudi otroci. Nekateri potrebujejo tudi psihosocialno pomoč, saj so doživeli težke psihične travme. Pomagamo jim pri urejanju statusa in pridobivanju dokumentov, ki jih potrebujejo, da lahko pridejo do nujne zdravstvene oskrbe, saj jih na pristojnih uradih pošiljajo od vrat do vrat in se sami težko znajdejo. Da bi lahko uveljavljali svoje pravice, morajo imeti pri nas odprt transakcijski račun, da so deležni zdravstvene oskrbe, pa zdravstveno izkaznico za nujne primere. Do teh dokumentov je včasih težko priti, saj postopki trajajo nerazumljivo dolgo, poleg tega jih nekatere banke zavračajo in jim nočejo odpreti računa. Potrebujejo tudi pomoč pri vpisu otrok v vrtec, v osnovno ali srednjo šolo in na študij. Veliko jih je brez ustreznih papirjev, ki jih je z območij, na katerih divjajo boji, nemogoče dobiti. Z vsem tem se ukvarjamo v Društvu za razvijanje prostovoljnega dela, v katerem se s težavami beguncev neposredno ukvarja pet sodelavk,« pove predsednica društva Branka Bukovec.

»Mnogi, ki so doma ostali brez vsega, ki jim je vojna vzela domove in sorodnike, si ne želijo vrnitve in bi radi ostali pri nas, drugi pa bi se, če bi bilo mogoče, raje vrnili domov. Večina si jih želi delati in so visoko motivirani za zaposlitev. Ko gre za poklice, v katerih znanje jezika ni pogoj, ne bo težav, da bi se zaposlili v svoji stroki. Drugače pa je v primerih učiteljev, delavcev v javni upravi, marketingu ali pri bančnih uslužbencih, ki bodo morali opraviti usposabljanje za kakšno drugo delo. Predvsem pri moških tudi to ni problem, saj ne morejo zdržati brez dela. Poprijeli bi tudi za fizična dela ali pa bi bili peki,« o veliki želji po delu med ukrajinskimi begunci pove Branka Bukovec.

Članek je bil objavljen v 33. številki Dolenjskega lista 18. avgusta 2022

I. V.

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava