DL: Kmetijsko svetovanje - Ravnanje rejcev po napadu zveri

17.9.2022 | 16:40

Zaklana drobnica po napadu volkov pri rejcu iz Željn (Foto: arhiv DL)

Pravilno ukrepanje rejca ob napadu zveri je eden ključnih dejavnikov uspešne določitve povzročitelja škode. Ključni so takojšnja prijava napada (škode) ter zaščita kraja dogodka in znakov napada. Pravilna določitev povzročitelja napada je pomembna za določitev odgovornosti povračila odškodnine in nadaljnjih ukrepov zaščite, ki so nujni za preprečitev nadaljnjih škod. V Sloveniji so prisotne vse vrste velikih zveri srednje Evrope. Najbolj problematične vrste so medved, volk, evrazijski šakal, ris in lisica.

Odgovornost za povračilo odškodnine, ki jo zveri povzročijo na rejnih živalih v ograjenih pašnikih (govedo, drobnica), je odvisna od statusa povzročitelja. Za zavarovane vrste je odgovorno ministrstvo za okolje in prostor (MOP), za vrste, ki so opredeljene kot divjad, pa upravljavci lovišč za lovne površine oz. ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) za škodo na nelovnih površinah.

Prav je, da so rejci seznanjeni z določili Zakona o ohranjanju narave, ki določa, da je oškodovanec upravičen do povrnitve odškodnine v višini dejanske škode, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst, kadar na primeren način kot dober gospodar na svoje stroške naredi vse potrebno, da obvaruje svoje premoženje pred nastankom škode. Postopek ugotavljanja škode izvajajo pooblaščenci Zavoda za gozdove (ZGS) skladno z Navodili za ravnanje v zadevah uveljavljanja odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prostoživečih vrst.

MOP je v Pravilniku o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju določil primerne načine varovanja premoženja in vrste ukrepov za preprečitev škode za posamezne živalske vrste. Da je rejec upravičen do izplačila škode, mora imeti živali zaščitene skladno s tem pravilnikom (elektroograja z več kot eno žico, prilagojena vrsti živali, ki se varuje, in vrsti živali, pred katero se varuje). Če pride do napada zveri, mora rejec ravnati skladno z določbami predpisov o divjadi in lovstvu, ki urejajo uveljavljanje škode od države. To v praksi pomeni, da mora škodo pisno prijaviti v treh dneh od nastanka, in sicer krajevno pristojni enoti ZGS. Običajno se krajevno pristojni pooblaščenci ZGS odzovejo tudi na telefonsko prijavo, saj jim je v interesu, da se čim prej opravi ogled z njihove strani in ugotovi povzročitelja. Uslužbenec ZGS (pooblaščenec) v dveh dneh po prijavi škode opravi ogled kraja dogodka in ob tem svoje ugotovitve zapiše v zapisnik. Pred prihodom pooblaščenca na ogled škode je priporočljivo, da rejec dokaze napada zavaruje (kadavre, poškodbe ograje itn.), a jih ne premika. Pregledati je treba tudi pašnik (določiti točke vstopa zveri, izstopa …) in narediti inventuro črede (število preživelih živali, poškodovanih, pogrešanih ...). Če pooblaščenec ZGS ob ogledu potrdi škodo po napadu velikih zveri, lahko v osmih dneh oškodovanec sklene sporazum o plačilu in višini odškodnine, ki se določa po trenutno veljavni lestvici za ocenjevanje škod po zavarovanih vrstah. Če se s sporazumom ne strinja, lahko oškodovanec uveljavlja odškodnino z vlogo na MOP. Če se z odločbo MOP o višini odškodnine ne strinja, lahko najpozneje v treh letih od nastanka škode vloži tožbo na pristojno sodišče. Naj še omenimo, da MOP oškodovancem sofinancira izvedbo ukrepov (nakup opreme) za preprečevanje nadaljnje škode, ki so jo povzročile velike zveri. Predmet sofinanciranja je oprema za varovanje z visokimi mrežami in varovanje z večžično elektroograjo.

Članek je bil objavljen v 31. številki Dolenjskega lista 4. avgusta 2022

Stane Glač, KGZS – Zavod Novo mesto