DL: Roman Košale - čebele so ga rešile alergij

11.9.2022 | 18:50

Roman Košale v apikomori (Foto: Nejc Fon)

Roman Košale v apikomori (Foto: Nejc Fon)

Priznani dolenjski ekološki pridelovalec medu Roman Košale iz Gradenj v občini Šmarješke Toplice veliko ve o vzgoji in življenju čebel ter o njihovem pomenu v našem življenju. Je čebelar, ki po lastnih izkušnjah prisega na moč apiterapije, v družini pa imajo tudi dobro izkušnjo s specifično imunoterapijo s strupom čebele.

Ob dveh nedavnih smrtnih primerih pri nas zaradi pika ose in čebele – ena žrtev je bil celo čebelar – pove, da čebelam ne gre zato delati krivice in jih sovražiti ter se jih pretirano bati, ker so prav gotovo koristne za človeka. Je pa treba biti s čebelami vedno previden, čeprav je kranjska čebela znana kot ena najbolj miroljubnih pasem. Piki pri delu čebelarjev pa so kljub temu neizogibni.

Kot pove Roman Košale, član Čebelarskega društva Dolenjske Toplice in Čebelarskega društva Šmarješke Toplice - Škocjan, čebelarji čez sezono dobijo številne pike, kar je odvisno od vremena, počutja čebel, razdraženosti in seveda tudi od načina dela.

ČEBELARJI IN ZAŠČITA

»K čebelam je treba iti miren, saj zaznavajo nervozo, strah, slabe misli; z njimi ne gre delati na hitro. Sam k sreči nisem alergičen na čebelji pik; postopno sem razvil odpornost na čebelji strup, telo se je navadilo in mesto pika mi zdaj le malo pordeči. S čebelami v glavnem delam brez zaščitne opreme, zlasti če grem v pregled, pri točenju medu pa je drugače in se zaščitim,« pripoveduje Košale, ki poudari, da čebele vedno delajo nov strup, naš organizem pa ga tako hitro ne prepozna in se mu ne prilagodi.

Zvonka in Roman Košale za stojnico z njihovimi medenimi izdelki. (Foto: L. M.)

Zvonka in Roman Košale za stojnico z njihovimi medenimi izdelki. (Foto: L. M.)

Pove, da se po njegovem vedenju večina čebelarjev pri delu v čebelnjaku zaščiti z ustreznimi oblačili. Načelno naj bi vsi – ne glede na to, ali so alergični ali ne – pri sebi imeli tudi set prve pomoči, kar priporoča Čebelarska zveza Slovenije, ki je pred leti državo že pozivala, da se čebelarjem omogoči nakup takih setov, ki bi vključevali tudi adrenalinsko injekcijo, saj ob hudi alergijski reakciji ta reši življenje.

A po njegovem vedenju ima set (brez injekcije) le kakih 20 odstotkov čebelarjev. To ni dobro. Seveda to ne velja za alergike, ki so že doživeli hudo anafilaktično reakcijo na pik.

ŽENA ALERGIČNA

Nekateri, ki so alergični na pik žuželk, pa se odločijo tudi za posebno imunoterapijo in med njimi ima takšno pozitivno izkušnjo Romanova žena Zvonka, ki je bila preveč občutljiva na čebelje pike.

Ob piku pred leti je doživela celo anafilaktično reakcijo; nujno so jo morali odpeljati k zdravniku, pri katerem je dobila adrenalin, da so ji rešili življenje. Kot hud alergik je možu seveda težko pomagala pri delu s čebelami in odločila se je za imunoterapijo. Opravila jo je na Golniku, in kot se je izkazalo, je bila odločitev prava.

Kaj se zgodi pri taki imunoterapiji? Traja od tri do pet let, ko v podkožje bolnika vbrizgavajo majhne količine prečiščenega strupa žuželke – začetek zdravljenja poteka v bolnišnici, pozneje pa ambulantno. Pri alergiji na čebelji in čmrljev pik se uporabi čebelji strup, pri alergiji na ose in sršene pa osjega. Zdravljenje je uspešno, če je ob morebitnem novem piku žuželke bolnik brez težav.

Zvonka je po imunoterapiji zadovoljna. »Tako je največ naredila za svojo zaščito. Popravila si je imunski sistem. Seveda ti po terapiji nihče ne reče, da si potem trajno imun na pike, a s tem, ko je dobivala odmerke čebeljega strupa, seveda ob zdravniškem nadzoru, je postala odporna, organizem se je navadil in zdaj ima ob piku čebele zelo blago reakcijo,« pove njen mož Roman. Vedno ima pri sebi set prve pomoči s tabletkami, a ga še ni potrebovala.

Roman Košale (Foto: L. M.)

Roman Košale (Foto: L. M.)

ČEBELJI ZRAK

Tudi Roman je v naravi in medu, ki ga zadnja leta prideluje z različnimi zelišči, našel zdravilo za svoje zdravstvene težave. Že nekaj časa ni več astmatik; z medom in naravo se je ozdravil.

Navdušen je nad apiterapijo, ki s pomočjo vsega, kar dajo čebele – od pridelkov, kot so: med, propolis, matični mleček, do čebeljega strupa itn. –, pripomore k ohranjanju zdravja in h krepitvi imunskega sistema. Apiterapija pri nas uradno sicer ni priznana, sam pa vidi njene pozitivne učinke. Na podstrešju svojih čebelnjakov v Starih Žagah na območju Kočevskega roga, kjer sta z ženo pred leti kupila parcelo, si postavila vikend in imata danes 50 čebeljih družin, je Roman pred kakimi šestimi leti uredil lesene apikomore z ležišči.

BITI VZTRAJEN

V njih je zrak zaradi čebel zelo zdravilen. »Sam najraje spim nad čebelami, saj je njihov zrak zelo koristen in blagodejen. Čebele imajo posebno energijo; njihova vibracija in šumenje pomagajo, da se umiriš, kar je pomembno pri stresu, depresiji pa tudi pri alergijah in raznih obolenjih. Negativnost se izničuje, pozitivnost ostaja. Pomagal sem že sinu ter mnogim, tudi otrokom, in tega sem res najbolj vesel,« pove Roman, ki pet ležišč, ki jih ima v čebelnjaku, ne oglašuje ali trži, če koga zanima, pa rad pomaga.

Za apikomore se je odločilo že kar nekaj čebelarjev po Sloveniji in izkušnje so dobre. »Tudi čebelji pik ima dokazano celo zdravilne učinke, seveda, kdor ga prenese,« pove sogovornik, ki poudarja, da je pri apiterapiji treba biti zelo vztrajen. Nič ni čez noč, treba je vztrajati vsaj nekaj mesecev, odvisno od tega, za kaj gre.

Roman Košale pove, da se apiterapije, ki pri nas žal še ni uradno priznana, mnogi Slovenci poslužujejo npr. v sosednji Avstriji, kjer pa gre z roko v roki z uradno medicino. »A ne gre pozabiti, da imamo slovenski čebelarji prednost, ker imamo čebelnjake, drugod pa se poslužujejo nakladnih panjev, kar ni enako,« poudari.

Članek je bil objavljen v 31. številki Dolenjskega lista 4. avgusta 2022

Lidija Markelj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava