DL: ''Pozabljene'' vreče z odpadki - Vreče ostajajo, zaplet z občino pa je nov

2.9.2022 | 14:40

V Prelesju je podjetje Isberg odložilo nekaj več kot 1.900 velikih vreč z odpadki. (Foto: R. N.)

V Prelesju je podjetje Isberg odložilo nekaj več kot 1.900 velikih vreč z odpadki. (Foto: R. N.)

Franci Kuselj toži Občino Šentrupert, ker noče kupiti zemljišča z vrečami. (Foto: R. N.)

Franci Kuselj toži Občino Šentrupert, ker noče kupiti zemljišča z vrečami. (Foto: R. N.)

Konec maja se je iztekel dodatni rok, do katerega bi moralo podjetje Isberg odstraniti nezakonito odložene odpadke na Dolenjskem, a se to ni zgodilo – Kuselj toži Občino Šentrupert, ker ta ne kupi zemljišča z vrečami

Prebivalci naselja Prelesje v šentrupertski občini so še vedno zaskrbljeni zaradi številnih t. i. jumbo vreč z odpadki, ki so že od lani nakopičene na zasebnem zemljišču nedaleč od glavne ceste. Če bi nastal požar, bi se po njihovem mnenju lahko zgodila ekološka katastrofa. Konec maja se je sicer iztekel dodatni rok, do katerega bi moralo podjetje Isberg odstraniti nezakonito odložene odpadke, a se to ni zgodilo. Vreče, polne različnega drobnega materiala, so še vedno tam, vprašanje je, kdaj jih bodo odpeljali in kdo bo na koncu plačal stroške odvoza.

Z Inšpektorata za okolje in prostor so na naše poizvedovanje sporočili, da je bil v inšpekcijskem postopku izdan sklep o dovolitvi izvršbe, v katerem je bilo podjetje Isberg, ki je lastnik odpadkov, opozorjeno, da bo izvršba opravljena po drugi osebi in na njihove stroške, če ne bodo sami v danem roku izpolnili svoje obveznosti. »Inšpektorica za okolje nadaljuje upravno izvršbo, v kratkem bo opravljena ocena stroškov odstranitve odpadkov. Upravna izvršba še poteka, zato vam več informacij ne moremo dati,« so še zapisali.

Šentrupertski župan Andrej Martin Kostelec razume zaskrbljenost nekaterih občanov in poudarja, da se je občina obrnila na različne pristojne ustanove, da ukrepajo pri odstranjevanju teh nezakonito skladiščenih odpadkov v nekaj več kot 1.900 velikih vrečah. »Menim, da pristojno Ministrstvo za okolje in prostor ni učinkovito pri reševanju te problematike, ki ni težava samo v naši občini, ampak tudi v drugih krajih po Sloveniji. Trdno upam, da bo novo vodstvo ministrstva delovalo bolje kot prejšnje in da bodo upoštevali veljavno zakonodajo,« poudarja Kostelec.

KUSELJ TOŽI OBČINO

V Prelesju so vreče, ki so bile prej skladiščene v hali v središču Mirne, lani odložili na zemljišču podjetnika Francija Kuslja. Podjetje Isberg, ki ima sedež v Brežicah, je z njim podpisalo pogodbo o najemu prostora, a so plačali le za prve tri mesece. Čeprav so z njim poskušali navezati stik, je po besedah Kuslja direktor podjetja Isberg Ilin Dragiša že dolgo nedosegljiv. Tudi mi smo ga že večkrat klicali, a nikoli ni bilo odziva.

Da se bo zadeva tako zapletla, Kuselj ni pričakoval. Dogovor je bil, da bo vreče z različnim materialom Isberg na njegovem zemljišču skladiščil le do konca lanskega septembra. Ker se ne želi več ukvarjati s to zadevo, se je odločil, da parcelo proda. Sredi marca je Občino Šentrupert pozval, naj se izjasni, ali bo morda uveljavljala predkupno pravico. Kot nam je povedal Kuselj, so se tudi drugi zanimali za nakup zemljišča.

Inšpektorji so ugotovili, da so v vrečah granulati različnih odpadnih gradbenih in drugih materialov. (Foto: R. N.)

Inšpektorji so ugotovili, da so v vrečah granulati različnih odpadnih gradbenih in drugih materialov. (Foto: R. N.)

O tem je na marčevski seji razpravljal tudi občinski svet, ki se je strinjal z nakupom, saj bi občina za približno tri tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče odštela le 13.000 evrov. Zavedali so se, da so zdaj na njem vreče z odpadki in da je zemljišče obremenjeno s hipotekama, zato so sprejeli še dodaten sklep, da se nakup izpelje, ko bodo izbrisane vse hipoteke in odstranjena vsa bremena, ki bi lahko bremenila občino. »Parcela je v interesu občine, ker jo delno potrebujemo za gradnjo javne komunalne infrastrukture v bodoči obrtni coni Prelesje,« razlog za nakup zemljišča navede župan.

Po sklepu občinskega sveta, dan po seji, je občina uveljavila predkupno pravico, pravi Kostelec in nadaljuje: »Kuselj je nato poslal osnutek kupo-prodajne pogodbe, občina pa je odgovorila, da se morajo najprej izbrisati vpisane hipoteke in tudi odstraniti vse materialne stvari, ki so na zemljišču.« Ker občina s Kusljem ni želela podpisati kupo-prodajne pogodbe, je ta kasneje vložil tožbo zoper njo. Kostelec sicer poudarja, da občina ni odstopila od posla: »Ko bo parcela brez bremen, smo pripravljeni podpisati kupo-prodajno pogodbo in plačati kupnino. Občina bi kupila parcelo, ne pa hipoteke in jumbo vreč.«

A Kuselj si zadevo razlaga drugače. Po njegovem mnenju je občina z izjavo, da uveljavlja predkupno pravico, sprejela prvotno ponudbo za nakup omenjenega zemljišča. »Ko je občina uveljavila predkupno pravico in sprejela ponudbo za nakup nepremičnine, je bila nepremičnina obremenjena s hipotekama, ki sta bili razvidni iz zemljiške knjige, ki je javna knjiga. Če pred podajo izjave Občina Šentrupert ni pregledala zemljiškoknjižnega stanja predmetne nepremičnine, čeprav bi ga kot skrben gospodar morala, je to njena stvar. Ali povedano drugače, če je bila predmet prodaje obremenjena nepremičnina, je občina ne more kupiti pod drugačnimi pogoji, tj. bremen proste,« zatrjuje Kuselj in dodaja, da sicer zemljišča ne bi ponudil po tako nizki ceni. »Občina Šentrupert je s podano izjavo o uveljavljanju predkupne pravice in sprejemu ponudbe z dne 17. marca soglašala z nakupom nepremičnine pod pogoji, ki so ji bili znani (oz. ji niso mogli ostati neznani) na dan podaje njene pisne izjave. S tem je bilo doseženo soglasje med strankama glede bistvenih sestavin predmeta nakupa,« je prepričan Kuselj, ki zdaj pravico išče po sodni poti.

KDO IN KDAJ BO ODPELJAL ODPADKE?

Andrej Martin Kostelec

Andrej Martin Kostelec

Podjetje Isberg je nezakonito kopičilo odpadke še na drugih krajih na Dolenjskem, so ugotovili inšpektorji. Tako so v stavbi nekdanjega hleva in njeni okolici v občini Šentjernej odkrili 2.000 jumbo vreč z neznanimi odpadki v obliki granulata (predvidoma zdrobljena neznana plastika), v trebanjski občini pa na dveh krajih, in sicer je bilo v Dolenji Nemški vasi za šolo odloženih okrog 400 vreč z odpadki, po videzu gre za zmleto gumo različnih barv in granulacije, v Malem Gabru pa še 308 vreč, v katerih je različna mešanica odpadkov (mešanica drobljene gume, plastike, posameznih drobcev kablov).

Kot smo izvedeli na Inšpektoratu za okolje in prostor, bo za vsak kraj posebej narejena ocena stroškov za odstranitev odpadkov in nato tudi razpis za izbiro izvajalca, ki jih bo odpeljal. Na vprašanje, kdaj predvidevajo, da bi lahko izbrani izvajalec začel odvažati odpadke, nam niso znali odgovoriti. A verjetno to še ne bo kmalu.

ISBERG PODOBNO RAVNAL TUDI NA PRIMORSKEM

Podjetje Isberg je podobno ravnalo tudi na Primorskem. V Volčji Dragi je namreč najelo proizvodne prostore družbe Martex v stečaju in jih napolnilo z 2.300 vrečami odpadkov, v vsaki naj bi bila tona materiala. Čeprav so jim okoljski inšpektorji naložili, da jih morajo odstraniti, tega niso storili. V primeru Martex je bilo ugotovljeno, da je podjetje Isberg v Italiji za plačilo prevzelo odpadke iz proizvodnje. Uradno naj bi jih nato predelali v obratu za predelavo odpadkov, dovoljenje za to dejavnost so pridobili po zagotovilu, da imajo tovrsten obrat v Šempetru pri Novi Gorici.

A podjetje Isberg v resnici odpadkov ni predelalo in nato oddalo na deponijo, temveč jih je v velikih vrečah skladiščilo na različnih zemljiščih, ki so jih imeli v najemu. Z lastniki so sklenili pogodbo, a ko so zemljišče zapolnili, se niso več odzivali na klice, prenehali so plačevati najemnino, vreče z odpadki pa so ostale. Na Inšpektoratu za okolje in prostor so za primer Martex naredili oceno stroškov za odstranitev odpadkov, ta bi državo stala okrog 655.500 evrov. Na Dolenjskem je ostalo še enkrat toliko vreč, iz tega sklepamo, da bi bil strošek njihove odstranitve okrog 1,3 milijona evrov. Vprašanje je, ali bo uspelo državi podjetje Isberg, ki očitno obstaja le na papirju, prisiliti, da počisti za sabo, oziroma od njega izterjati vsaj kakšen evro.

Članek je bil objavljen v 30. številki Dolenjskega lista 28. julija 2022

Rok Nose

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava