DL: Protitočna zaščita z letali - zakaj je na Dolenjskem in v Posavju ni; je sploh smiselna?

26.8.2022 | 14:40

V Sloveniji aktivno obrambo pred točo izvaja Letalski center Maribor, in sicer z enim letalom. (Foto: Č. G., Štajerski tednik)

V Sloveniji aktivno obrambo pred točo izvaja Letalski center Maribor, in sicer z enim letalom. (Foto: Č. G., Štajerski tednik)

Aktivno obrambo pred točo v Sloveniji izvaja le Letalski center Maribor, ki pokriva le severovzhodni del države – Širitev na celotno državo na nekaterih območjih ni opravičljiva – Dokazov o učinkovitosti ni

Toča, ki je v preteklosti najpogosteje pustošila v severovzhodni Sloveniji, je v zadnji letih večkrat močneje prizadela tudi pridelovalce na Dolenjskem in v Posavju. V žitnici Slovenije se proti toči in njenim pogosto katastrofalnim posledicam že od 80. let prejšnjega stoletja borijo tudi s protitočno zaščito z letali, drugod po Sloveniji pa obrambe pred točo z letali ne izvajajo.

Letalska obramba pred točo s posipanjem točonosnih oblakov s srebrovim jodidom se v Sloveniji izvaja le na območju severovzhodne Slovenije, in sicer na podlagi dveletnih sklepov vlade. Edini zakon, ki je urejal obrambo pred točo v Sloveniji, je namreč Zakon o sistemu obrambe pred točo iz leta 1979, ki pa je že zastarel.

Aktivno obrambo pred točo pri nas izvaja Letalski center Maribor, in sicer samo z enim letalom, medtem ko imajo na primer v Avstriji v tam namen predvidenih sedem letal. Vendar to, da imamo v Sloveniji le eno letalo, ki pokriva skoraj 3.800 kvadratnih kilometrov veliko območje na severovzhodu države, ni poglavitni razlog, da na primer na Dolenjskem in v Posavju ni tovrstne obrambe pred točo. Čeprav so seveda tudi tehnične zmožnosti izjemnega pomena, protitočne zaščite z letali drugod po Sloveniji ne izvajajo, ker zato ni bil izražen interes.

MOŽNOST ŠIRITVE OBMOČJA

»Zadnja širitev branjenega območja je bila sprejeta na podlagi pobude združenj pomurskih občin na celotno Pomurje. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) do junija letošnjega leta na seji Odbora za kmetijstvo pri Skupnosti občin Slovenije ni bilo seznanjeno z dodatnimi pobudami za širitev,« pojasnjujejo na kmetijskem ministrstvu. Na naše vprašanje, ali razmišljajo o razširitvi območja protitočne zaščite z letali oz. kakšne so možnosti, da bi letalsko obrambo proti toči izvajali tudi na Dolenjskem in v Posavju, so nam povedali, da bo treba v luči obravnave celotne problematike obrambe pred točo obravnavati tudi možnosti morebitne širitve branjenega območja, tudi ob upoštevanju obstoječih tehničnih zmožnosti.

Ni prepričljivih dokazov, da bi vnos zaledenitvenih jeder v nevihtne oblake statistično značilno zmanjšal točo na tleh.

SMISELNOST TOVRSTNE ZAŠČITE

Pa je tovrstna obramba pred točo, ki jo država sofinancira v višini 35 odst., če je izkazan tudi zadosten interes lokalnih skupnosti, kar pa pomeni, da se v izvajanje protitočne obrambe vključi vsaj polovica vseh občin z branjenega območja, sploh smiselna? Čeprav izvajalci obrambe zatrjujejo, da so pri tem zelo uspešni, je namreč mnenje stroke, ki temelji na znanstvenih poskusih, drugačno. »Mnenje meteorološke stroke doma in v svetu je enotno: domneva o vplivanju umetnih zaledenitvenih jeder na podhlajene kapljice je fizikalno utemeljena in potrjena s poskusi. Dobro deluje npr. pri mirnih, slojastih oblakih. Za nevihtne oblake pa ni prepričljivih dokazov, da bi vnos zaledenitvenih jeder v nevihtne oblake statistično značilno zmanjšal točo na tleh,« pravijo na MKGP in dodajajo, da kljub drugačnim trditvam izvajalcev obrambe pred točo, ki za domnevno preprečevanje toče uporabljajo metodo vnosa srebrovega jodida v nevihtne oblake, dokazov o učinkovitosti takšne obrambe ni.

NASPROTEN UČINEK

»Ob tem se velja spomniti tudi dogodka s 15. avgusta 2016, ko je na Štajerskem padala toča v velikosti jajc in orehov, in to ravno na območju, na katerem se izvaja letalska obramba pred točo,« pravijo na MKGP in dodajajo, da Svetovna meteorološka organizacija tudi izpostavlja, da so z vidika obrambe pred točo še posebej problematične tako imenovane supercelične nevihte, kakršna je bila tudi v primeru ujme v Črnomlju 8. junija 2018. »V takšnih nevihtnih sistemih se zaradi stalnega dotoka nove vlage sprostijo ogromne količine energije, spremlja jih močen in z višino spremenljiv veter. Z vnosom srebrovega jodida v takšne sisteme lahko povzročimo celo nasproten učinek od želenega. Od tod zaključek Svetovne meteorološke organizacije, da v nekaterih razmerah posipanje nevihtnih oblakov lahko pripelje tudi do več toče,« pravijo na ministrstvu.

Z vnosom srebrovega jodida v supercelične nevihte lahko povzročimo celo nasproten učinek od želenega.

V PRISTOJNOSTI ZAINTERESIRANIH

Zaradi odsotnosti dokazov o učinkovitosti obrambe pred točo s posipanjem nevihtnih oblakov širitev takšne obrambe na celotno Slovenijo in v finančno breme proračunov vseh občin glede na podnebno raznolikost Slovenije in omejenih pogojev za opravljanje kmetijske dejavnosti na določenih območjih, kot pravijo na MKGP, ni opravičljiva. »Tudi v sosednji Avstriji država ne namenja takšni obrambi pred točo proračunskih sredstev, ampak je financiranje prepuščeno zasebni pobudi. Če kljub nedokazani učinkovitosti obstaja interes po takšni obrambi pred točo, je torej smotrno, da tudi v Sloveniji organizacija, financiranje in odgovornost za morebitne negativne posledice ostanejo v pristojnosti zainteresiranih skupnosti,« pravijo.

Na naše vprašanje, zakaj MKGP kljub temu podpira izvajanje obrambe pred točo, pa so nam povedali, da zato, ker ocenjujejo, da je vsak napor, ki lahko prepreči večje škode, upravičen zlasti v razmerah, ko je delež zavarovanih površin še vedno nizek, in zato, ker je MKGP prisluhnil tudi predstavnikom lokalnih skupnosti, ki zastopajo mnenje prebivalcev severovzhodnega dela Slovenije, da kljub stališču strokovne javnosti prebivalci podpirajo izvajanje obrambe proti toči.

Članek je bil objavljen v 29. številki Dolenjskega lista 21. julija 2022

Mojca Leskovšek Svete

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava