FOTO: V spomin na prve padle krške borce; ''Zlo je posledica enoumja''

5.8.2022 | 14:15

FOTO: V spomin na prve padle krške borce; ''Zlo je posledica enoumja''

V soboto, 30. julija, je v gozdu Dobrava potekalo spominsko obeležje v spomin na prve padle krške borce. Kot pred 81-imi leti, ko se je devet fantov in eno dekle v hladnem in deževnem jutru v Rorah nad Krškim po izdaji ujelo v primež nemškega okupatorja, je tudi tokrat močno deževalo. Kljub vremenu je Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Krško izpeljala obeležje ob spomeniku, posvečenemu padlim desetim borcem. Spomenik leži na mestu, kjer so borci pred natanko 81. leti v zgodnjih jutranjih urah padli pod streli Nemcev. S položitvijo venca in sveč sta se padlim borcem, ob častni straži pripradnikov Slovenske vojske in praporščakov, poklonili krajevni organizaciji združenja Krško in Brežice, ki vsako leto izmenično poskrbita za ohranjanje tradicije in dediščine, ki so nam jo zapustili borci za svobodo.

FOTO: V spomin na prve padle krške borce; ''Zlo je posledica enoumja''

Ob tej priložnosti je na proslavi kot osrednja govornica spregovorila mag. Nataša Šerbec, predsednica Krajevne skuponosti mesta Krško, ki je v svojem nagovoru zbranim citirala članek iz Slovenske mladine, z naslovom Poletje 1940. Slovenska mladina je že takrat opozarjala na prihajajočo vojno, o vlogi vojne na življenja miljone posameznikov, ki so trdno prepričani, da vojskovanje ni v krvi človeka, kot je npr. potreba po hrana, medtem ko ''... namreč dobro vedo, kje je bilo in kje je leglo vseh vojn, dobro vedo, kdo vojne vodi in za čigavo korist, dobro vedo, kje so resnični režiserji sedanje imperialistične vojne, ki se vedno bolj širi v svetovno imperialistično vojno in prav tako dobro vedo, kako se je treba proti tem režiserjem boriti, da se jim enkrat za vselej prepreči kovanje mastnih dobičkov iz milijonov in milijonov človeških življenj.'' Takratno dogajanje in misli iz navedenega članka je povezala z aktualnim dogajanjem rusko-ukrajinske vojne, ki počasi in vztrajno vpliva na življenja miljonov, ne samo v Ukrajini, ampak povsod po svetu. Posledice čutimo že danes, ki pa se le stopnjujejo s preteklimi dogajanji. V času, ki po navedbah Stevena Pinkerja, ''... zadnjih 70 let izkušamo najdaljše obdobje odsotnosti neposrednega spopada med velesilami. Še več, pridružuje se trditvi Johna Lewisa Gaddisa, ki je leta 1986 poimenoval obdobje po 2. svetovni vojni ''dolgi mir''.''

V svojem nagovoru je Šerbečeva prav tako povezala del članka ''... , ki med drugim govori o razdvojenosti naroda, smo točno to občutili najbolj med epidemijo in to čutimo še danes. In če je po Pinkerjevi trditvi t. i. liberalna triada demokracije, kapitalizma in mednarodnih institucij prispevala k zmanjševanju meddržavnih in državljanskih spopadov, je ta prinesla mnoge boje znotraj nacij, ko režiserji potvarjajo našo zgodovino v igri nabiranja političnih točk.''

Svoj nagovor je zaključila z mislijo, da ''... Obstoječa neoliberalna kapitalistična ideologija svojo realnost gradi na odsotnosti mišljenja in razmišljanja, ko nam ves čas ponuja svoja mišljenja in razmišljanja [...] Nato nastopi zlo, posledica enoumja in edine resnice, ko vse drugo postane škodljivo in mora biti zatrto, prepovedano in onemogočeno. In kmalu dobimo posameznike, ki zgolj opravljajo svoje delo, sledijo ideji, ne sprašujejo o pravičnosti in ustreznosti svojega delovanja. [...] Glede na dogajanje zadnjih let in potvarjanje zgodovine, se bojim za ohranjanje dediščine borcev v prihodnjih letih in si postavljam vprašanje, kako mladim približati to temo, da jo bodo razumeli in negovali. Lahko rečemo ničkolikokrat, da nas zgodovina uči, a ko pogledamo okoli sebe in na dogajanje okoli nas, vidimo, da se tudi mi iz nje nismo prav nič naučili. Vojna je zlo, ki se ponavlja in se zgodi v trenutku, ko se posameznik ali družba odpove mišljenju. Zato spodbujajmo mlade k branju, izobraževanju, kreativnosti in jim ne vsiljujmo lastnega mišljenja, vendar jim ponudimo naše vrednote.

FOTO: V spomin na prve padle krške borce; ''Zlo je posledica enoumja''

Sama narodno osvobodilni boj ne vidim samo kot boj proti okupatorju. Je boj proti zatiranju naroda, enoumja. Je boj za pravice kot tudi dolžnosti. Je boj za naše prihodnje generacije, da bodo živeli v svetu, ko bodo resnično lahko rekli, da na zemlji vlada mir. ...''

Na prireditvi pod dežniki so za kulturni program poskrbele moderatorka prireditve Klavdija Mirt, sopranistka Anja Žabkar in pianistka Nika Tkalec. Prireditev je potekala v znamenju na spomin na 100-letnico rojstva partizana in pesnika Karla Destovnika, ki ga je k vzdevku Kajuh navdihnila njegova velika ljubezen, Marija Medved. Mirtova nam je zaupala, da je Destovnik odgovoril Mariji, ko ga je vprašala po njegovi odločitvi, da ''... so tako rekli pri njegovi mami doma in izhaja iz besede kanja, ptice s tankimi ušesi, ki ničesar ne presliši. Z ostrimi očmi, ki ničesar ne spregledajo. Z nabrušenimi kremplji, ki vsako golazen pograbijo.''

Marija je v pogovoru z Ivanom Sivcem delila svoje spomine in Kajuhova pisma. V letih, ko je Karel študiral in živel v Mariboru in v času izgnanstva v Medjurečju, je Mariji napisal več pisem, ki jih je hranila vse življenje. Klavdija Mirt je prebrala delček pisma, ko Karli, kot se je podpisoval svoji ljubeči, govori o svoji ljubezni, ki je ''... niti ne morem v vsej globini razkriti. To, kar je lačnemu kruh, kar žejnim voda, kar drevesom sonce in kar življenju zemlja, vse to si zame Ti. Vzemi drevesom sonce, pa boš videla, da ne morejo brez njega; vzami življenju zemljo, tisto bogato zemljo, polno sil in moči, pa boš videla, da bo shiralo in zgnilo. In vzemi meni sebe, umrl bom kot drevo brez sonca, kot lačni brez kruha. ...''

Za glasbeno popestritev je poskrbela sopranistka Anja Žabkar, ki je zbrani množici zapela ob posneti spremljavi Nike Tkalec. Le dan pred prireditvijo so organizatorji sklenili za spremembo scenarija, ki ga je napisala Darja Dobršek, glede na vremensko napoved, zato je bil tudi del glasbenega programa spremenjen v zadnjem trenutku. Žabkarjeva je zapela prelepo pesem Moja domovina, ki je na melodijo Chopinove Tristesse, v sodelovanju z Zoranom Šoncem, napisala besedilo. Prireditev pa se je zaključila s uglasbeno Kajuhovo pesmijo Preveč je sreče.

KO Združenja borcev za vrednote NOB Krško

Galerija

_SPOMIN (1)
_SPOMIN (10)
_SPOMIN (11)
_SPOMIN (2)
_SPOMIN (3)
_SPOMIN (4)
_SPOMIN (5)
_SPOMIN (6)
_SPOMIN (7)
_SPOMIN (8)
_SPOMIN (9)

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (3)

6.8.2022+4     + (31)     – (27)     Oceni Lojzekov stric 

Me prav zanima koga to zanima pikniki tega hukjskaskega društva,veliko denarja davkoplačevalcev se porabi brez veze

6.8.2022+9     + (27)     – (18)     Oceni winetou 

A moj beli Lojze,ta stavek si se naučil na pamet,čeprav slovenščina ti ne gre preveč dobro.

7.8.2022–4     + (21)     – (25)     Oceni darko 

Lojzek ima prav

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava