DL: Akcija Moj zdravnik - Piletič in Preskar med najbolj priljubljenimi

3.8.2022 | 14:45

Milivoj Piletič in Aljoša Preskar

Milivoj Piletič in Aljoša Preskar

Tudi letos je revija Viva izvedla akcijo Moj zdravnik. Zaradi precej enakomerne porazdelitve glasov tokrat niso podelili posebnega priznanja moj zdravnik, ampak so 12 zdravnikom podelili laskave nazive moj zdravnik z različnih zdravstvenih področij in jim s tem izkazali priznanje za opravljeno delo. Med prejemniki sta tudi diabetolog Milivoj Piletič iz Splošne bolnišnice Novo mesto in posavski ginekolog Aljoša Preskar.

Aljoša Preskar, specialist ginekologije in porodništva, je tako prejel naziv moj ginekolog 2022. »Z medicinsko sestro Marjeto Kokalj se kljub veliki obremenjenosti vsa leta trudiva, da bi se pri nas vpisane pacientke počutile dobrodošle. Prizadevava si, da so čakalne dobe kratke in da ni gneče v čakalnici. V ginekološki ambulanti delava že več kot 20 let in v tem času nisva odklonila še nobene pacientke, ki me je želela izbrati za ginekologa. Mislim, da je prav, da si človek izbere zdravnika, ki si ga želi in mu zaupa. Slišim, da si povsod bolniki ne morejo izbrati zdravnika po svoji želji, celo to, da je več 10 tisoč ljudi brez izbranega zdravnika. Težava je preprosto rešljiva: vsak zdravnik v primarnem zdravstvu bi podpisal pogodbo z zavarovalnico, ki bi mu plačevala po številu opredeljenih pacientov. Tako bi postal vsak uporabnik zdravstvenih storitev v sistemu dobrodošel, in ne odveč, kot je to v Sloveniji zdaj. Čakalne dobe so težava sekundarnega zdravstvenega varstva, torej specialističnih ambulant in bolnišnic. Rešitev vidim v posnemanju sosednjih evropskih držav, ki imajo manj težav pri tem. Prav neverjetno se mi zdi, kako se oklepamo neustreznega, preživelega socialističnega državnega sistema zdravstvenega varstva in ne vidimo čez planke. Kot družba še nismo zreli za spremembo na boljše,« pravi Preskar, čigar ordinacijo obiskuje 6.800 žensk, kar občutno presega slovensko povprečje.

Aljoša Preskar (Foto: Viva/spletna stran)

Aljoša Preskar (Foto: Viva/spletna stran)

Po študiju je želel delati kot splošni zdravnik, pridobil je tudi licenco, a takrat v Krškem ni bilo potrebe po delu v splošni medicini. Potem je dobil specializacijo ginekologije in porodništva. »Zdaj je ne bi menjal za nobeno drugo. Menim, da smo ginekologi v središču dogajanja. Z uporabo ultrazvoka prvi vidimo novo življenje v maternici in ga pokažemo nosečnici. Priča smo, kako se bodoča mama čudi bliskovitemu razvoju otroka v maternici in kako ga ponosna prinese pokazat po porodu. Nosečnost je povezana s pričakovanjem, z optimizmom in ginekologi smo varuhi tega obdobja,« pravi.

Neverjetno je presenečen in počaščen, da so mu bralke revije Viva z glasovanjem podelile naziv moj ginekolog 2022 in s tem sporočile, da cenijo njegovo delo, način razmišljanja in trud, da bi bila ambulanta dostopna za vse. Hvaležen je ženi, da ga pri delu spodbuja že vsa leta. »Da sem prejel laskav naziv moj ginekolog 2022, je v veliki meri prav njena zasluga. Že s samo navzočnostjo me motivira. Vesel sem, da se lahko s takšnim odlikovanjem postavim pred njo, ona pa je ponosna name,« pravi.

Rodil se je v Krškem, doma. V osnovno šolo je hodil v Krškem, v srednjo v Brežicah. Vedno je bil odličen. Študij na medicinski fakulteti v Ljubljani je končal redno, po treh letih dela in izobraževanja je kot zdravnik prejel licenco za splošno medicino. Specializacijo ginekologije in porodništva je končal leta 1999. Po specializaciji se je več kot deset let vključeval v delo v splošnih bolnišnicah Brežice in Novo mesto. Bil je tudi nadzorni zdravnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Po specializaciji se je izobraževal doma in v tujini. Od leta 2004 je koncesionar v Krškem. V zdravstvenem domu ima najete prostore, diagnostiko, ki potrebuje več časa in posebno opremo, pa izvaja v lastnih prostorih.

Je ljubitelj, kot pravi, aktivne udeležbe pri športu. Raje bi igral z žogo, a mu poškodbe tega ne dopuščajo. Ostal mu je le šport brez telesnega stika in rotacij. »Daljša ko je preizkušnja, boljši sem, ker sem se sposoben dobro pripraviti zaradi prirojene vztrajnosti. Res je, da je od mojega tekmovanja v Ironmanu v Celovcu minilo že skoraj deset let, a sem se leta 2020 vnovič prijavil na takšno tekmovanje v Italiji, vendar je zaradi covida žal odpadlo,« pravi moj ginekolog 2022 Aljoša Preskar.

MILIVOJ PILETIČ: POMEMBNO JE VSAKODNEVNO GIBANJE

Milivoj Piletič

Milivoj Piletič

Diabetolog, specialist interne medicine Milivoj Piletič je del ekipe diabetične specialistične ambulante v Splošni bolnišnici Novo mesto. Pet let je bil tudi strokovni direktor bolnišnice, zadnje leto pa se znova v celoti posveča delu s sladkornimi bolniki. »Pri diabetesu gre za kronično neozdravljivo bolezen, ki pa jo lahko nadziramo. Delo v naši ambulanti je timsko, sam sem le eden od članov tega tima. Ljudje, ki pridejo k nam, so zadovoljni s celostno obravnavo, z medicinskimi sestrami, ki so strokovne, prijazne in empatične, jaz sem le kot neka češnja na torti (smeh), zato je to priznanje za celotno ambulanto,« je poudaril Piletič.

Ob tem je dodal, da je odstotek umrljivosti sladkornih bolnikov sicer nižji kot nekdaj, kar pripisuje tudi številnim preventivnim programom, novemu načinu dela v ambulantah družinske medicine (referenčne ambulante) in središčem za krepitev zdravja, ki izvajajo programe za zgodnje odkrivanje in zdravljenje bolezni. A na drugi strani gre za bolezen, ki je v porastu, tako v bogatih kot revnih državah. Vzroki so tudi različni, pri nas v ospredje postavlja staranje prebivalstva, prehrano s kalorično prebogato hrano in premalo gibanja. »Gibanje, gibanje in še enkrat gibanje vsak dan, seveda primerno starosti, zdravstvenemu stanju in zmožnosti – to bi bil moj prvi nasvet vsem. Debel človek, ki se giblje, je manj ogrožen kot suh človek, ki se ne giblje. Gibanje je najpomembnejši dejavnik ohranjanja zdravja!« Tega se tudi sam drži, včasih je zelo veliko kolesaril, zdaj malo manj, zato pa je velik ljubitelj pohodništva in obdeluje vrt ob domači hiši v Regrči vasi v Novem mestu.

Med pomanjkljivostmi v slovenskem zdravstvu je Milivoj Piletič poudaril fragmentirano oskrbo bolnikov, ki podaljšuje tudi čakalne vrste. Meni, da bi bila na sekundarni ravni smiselna t. i. paketna obravnava bolnikov. To pomeni, da bi pacienta, ki ima neko težavo, denimo hude bolečine v hrbtenici, še zlasti pa bolnike s kroničnimi težavami zaporedoma sprejelo več specialistov. »To bi bil nekakšen dobro utečen postopek hitre obravnave bolnikov s podobnimi stanji, za katere že vnaprej vemo, da potrebujejo več specialistov ali preiskav. Zdaj je sistem tak, da pridejo do enega, se nato postavijo v čakalno vrsto za drugega in tako naprej do zadnjega specialista in preiskave.«

To v delu upošteva tudi pilotni projekt v največjem programu Evropske komisije na področju kroničnih bolezni JA-CHRODIS plus, ki sta ga sofinancirala Evropska unija in slovensko ministrstvo za zdravje. »Slovenijo so k sodelovanju pri projektu povabili, ker smo imeli takrat najbolj živ, prepoznan in svež nacionalni program za sladkorno bolezen. Po izkušnjah različnih kroničnih bolnikov smo izdelali model, kako se lotiti celostne obravnave. V našem pilotu je konkretno šlo za oskrbo bolnika s kronično rano na nogi, ker potrebuje storitve na več ravneh zdravstvenega varstva in preglede več specialistov. Ugotovili smo tudi, da je večina teh bolnikov iz socialno šibkega okolja in so potrebovali storitve tudi izven zdravstvenega sistema, saj so bili denimo slabo pokretni, niso vozili avtomobila in bili odvisni od javnega prevoza. Kmalu smo spoznali, da gre za težavo, ki je zgolj zdravstvo ne more rešiti. Mi bolniku v bolnišnici že dajemo vso oskrbo, potem pa gre nazaj v svoje okolje,« je orisal Piletič, ki je bil vodja omenjenega pilotnega projekta.

Tako so iskali deležnike v bolnikovem okolju, ki bi mu lahko pomagali lajšati težave, in ugotovili, da je teh veliko – od različnih društev bolnikov do društev upokojencev, socialnih služb, programov občin, kot so recimo brezplačni prevozi starejših in podobno –, le povezati jih je treba. Pilotni projekt je zaradi covida nekoliko zamrl, a po besedah Milivoja Piletiča, mojega diabetologa leta 2022, še tli in ga bodo nadaljevali, saj je prepričan, da bi bilo treba o bolnikih s kroničnimi obolenji razmišljati tako.

Članek je bil objavljen v 25. številki Dolenjskega lista 23. junija 2022

Martin Luzar, Mojca Žnidaršič

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava