DL: Regenerativna kmetija Monera - S kokošmi do zdrave prsti

11.7.2022 | 14:45

Kokoši so ves čas zunaj, kar je pri nas še nekaj novega. (Foto: arhiv družine Dežman)

Kristina in Miha Dežman sta na hektarju konvencionalne kmetije v Strelacu začela regenerativno kmetovati – Zdravo prst gradita s kokošmi – Pri nas še novost, da so kokoši ves čas zunaj

Na domači kmetiji v Strelacu v občini Šmarješke Toplice, na kateri je kmetovalo že več rodov njegovih prednikov in na kateri še vedno kmetuje oče, je Miha Dežman z ženo Kristino pred štirimi leti začel graditi svojo, novo zgodbo – zgodbo kmetije Monera. Drugače od očeta, ki se ukvarja s konvencionalno govedorejo, sta Miha in Kristina letos prvič na trgu ponudila izdelke svojega regenerativnega kmetovanja.

»Mami in očetu sva hvaležna, da sta nama odstopila hektar zemlje. Danes je namreč do zemlje težko priti,« pravi Miha, ki je po izobrazbi diplomirani vzgojitelj in kot vzgojitelj tudi dela. Prav pri svojem delu pa je tudi ugotovil, da hrana v tovrstnih ustanovah z vidika uporabe lokalne in sezonske hrane ni dovolj kakovostna. »Hrana je osnovno gibalo človeka. Če nimamo dobre hrane, ne moremo dobro delovati,« pravi o prepričanju, ki ga je pripeljalo do odločitve za regenerativno kmetijstvo.

Želja po drugačnem načinu pridelovanja hrane Miho spremlja, vse odkar sta se z ženo, ki je po izobrazbi diplomirana ekologinja, naravovarstvenica in magistrica varne prehrane, preselila na kmetijo Mihovih staršev, kjer danes živita s sinovoma Izakom in Elijo. »Začela sva leta 2018 na 500 m2, že takrat, ko sva imela le nekaj gredic, pa sva imela tudi deset kokoši,« pravi Miha. Da bi vzpostavila pravo regenerativno kmetovanje, sta se s Kristino leta 2021 udeležila dvomesečnega izobraževanja na Švedskem pod mentorstvom Richarda Perkinsa. V tem načinu kmetovanja sta našla vse, za kar si prizadevata in v kar verjameta. Oba verjameta, da je pravica do kakovostne hrane sveta in univerzalna ter nujno potrebna za vsakega od nas.

REGENERATIVNO KMETIJSTVO

»Vsi izrazi, kot so domače, lokalno, ekološko, ki so trenutno najbolj priljubljeni, se malo izrabljajo. Tudi za regenerativno kmetijstvo se sliši, da je ohranitveno kmetijstvo,« pravi Miha in dodaja, da je regenerativno kmetijstvo veja kmetijstva, ki gradi zdravo prst. »To je osnovno načelo. Da je več ogljika v tleh. Sicer je to zapleten sistem. Gre za obnavljanje, izboljšanje celotnega ekosistema na kmetiji.« Pravi, da z regenerativnim načinom pridelave pridelujemo hrano, ki nas oživlja, krepi in podpira. »Hrano za življenje.«

Miha Dežman (Foto: osebni arhiv)

Kmetija Monera je postavljena na treh stebrih delovanja. »Vse, kar počnemo, mora biti dobro za družbo, v kateri živimo, ekonomijo same kmetije in za naravo,« pravi. Tla se sicer lahko, kot pojasnjuje, regenerirajo z vpeljavo raznih sistemov, najhitrejši proces pa je z živalmi. Na kmetiji Monera so to kokoši.

VEČJI DEL LETA VES ČAS NA PROSTEM

Kokoši pri njih nimajo le omogočenega izpusta, ampak se ves dan pasejo po travi. Trenutno imajo 300 kokoši, ki jim s premično električno mrežo za perutnino pašo omejijo na 400 m2, kar pomeni, da ima vsaka kokoš več kot en kvadratni meter. Kokoši na dva dni s premičnim kokošnjakom in mrežo prestavijo. »Tla, na katerih so bile kokoši, so pognojena, prezračena in nato počivajo,« pojasnjuje Miha in dodaja, da z rednim prestavljanjem po celotnem območju hektar velikega travnika kokoši tla enakomerno pognojijo. Že v dveh tednih se več ne vidi, kje so bile, je pa travnik, potem ko ga kokoši zapustijo, bogatejši in poln življenja. Zato ga ni treba gnojiti s hlevskim gnojem ali z drugimi gnojili, ni ga treba mehansko obdelovati ne večkrat letno kositi, saj za vse to in še več večji del leta skrbijo kokoši.

Kokoši bi sicer lahko tudi vso zimo preživele na prostem, ampak ker je njihov sistem celosten, ne morejo gledati le na dobrobiti kokoši, ampak tudi travnika. »Ker pozimi trava ne raste, bi kokoši na travnati površini ustvarile veliko škodo, saj bi pojedle in pohodile vso travo – to s kljunom in z brskanjem naredijo zelo hitro in učinkovito,« pripoveduje Miha.

Zato zdaj tudi gradi kokošnjak, v katerega bodo dali kokoši pozimi. V notranjih bivalnih prostorih bodo imele na voljo čisto vodo, gnezda, pretok svežega zraka, svetlobo in hrano – popolno krmno mešanico brez GSO-ja in zelenje z domačega vrta. »Kokošim bomo omogočili, da bodo z brskanjem dnevno svežega ‘nastilja’ zadovoljile svoje naravne potrebe po brskanju in raziskovanju ter ga obenem spremenile v bogat kompost, ki ga bomo uporabili na vrtu za pridelavo zelenjave,« pravi.

NADZOROVANA PAŠA

»Pašo nadzorujemo, da je imajo kokoši čim več. V naravi so si sposobne poiskati 40 odstotkov hrane,« pravi Miha. Poleg trave in vsega zelenja travnik kokošim zagotovi še polnovredno beljakovinsko hrano v obliki žuželk, deževnikov, črvov, polžev, hroščev, muh. »Del prehrane, ki je na travniku ne morejo dobiti, pa zagotovimo mi. Količina in časovni dostop do te hrane sta omejena, saj tako kokoši spodbudimo k iskanju hrane v naravi.« Za prehrano kokoši sicer uporabljajo popolno krmno mešanico brez GSO-ja, ki poskrbi, da imajo celostno, zdravo in uravnoteženo hrano.

MODEL CSA

»Da so kokoši ves čas zunaj, je nekaj novega. To je za ljudi nova zgodba, ki pa jim je všeč,« pravi Miha in dodaja, da prihajajo na ogled njihove kmetije in načina kmetovanja tudi šole. »Smo eni prvih v Sloveniji. Mislim, da sta v Sloveniji samo še dva, ki delata tako.«

Kristina in Miha s sinovoma (Foto: arhiv družine Dežman)

V Sloveniji tudi še nimamo zakonodaje, ki bi urejala, da so kokoši ves čas zunaj. »Certificirani smo od ljudi,« pravi o kmetiji Monera. Kmetija namreč deluje po modelu CSA (ang. community supported agriculture), kar v prevodu pomeni kmetijstvo, ki ga podpira lokalna skupnost. »Je sistem, ki v prehranskem sistemu osebno poveže pridelovalce in potrošnike ter potrošniku omogoči, da pridelek izbrane kmetije zakupi vnaprej,« pravi. Glavni cilj tega modela je krepitev skupnosti z lokalnimi trgi. »Potrošnik z zavestno izbiro takega načina delovanja podpre v prvi vrsti sebe in svoje zdravje ter z zakupom vnaprej omogoča pridelovalcu, da še naprej proizvaja prvovrstno hrano in razvija svojo ponudbo. Potrošnik si tako tedensko zagotovi lokalno, svežo in sezonsko hrano, kmetija pa finančno varnost in se s tem lahko osredotoči na najkakovostnejšo pridelavo in čim manj zavržene hrane,« pojasnjuje.

Po modelu CSA so letos tudi začeli prodajati svoj za zdaj še edini proizvod – jajčka, ki jih sicer prodajajo tudi restavracijam na Dolenjskem, vsako soboto pa tudi na novomeški tržnici.

»Prizadevamo si za optimum, to je 85-odstotna nesnost. Na dan imamo 250 jajčk,« pravi Miha. Pred začetkom prodaje sta že lani zasnovala pakirni center, letos pa sta ga vzpostavila.

Gnezda in kokošnjak je naredil Miha sam, ob pomoči še nekaterih, po modelu s kmetije, na kateri sta se s Kristino izobraževala. »Izobraževali smo se na mnogih področjih, od dreves do tal, vode,« pravi o celostnem sistemu, ki ga obsega regenerativno kmetovanje. Znanje o tem na druge prenašata na dnevu odprtih vrat kmetije. »Pomembno nam je, da ljudem pokažemo, kje je proizvedeno, da dobijo stik s hrano, ki jo uživajo. Potrošnik namreč čedalje bolj izgublja stik s hrano,« pravi.

Poleg reje kokoši predstavlkjata tudi svoj vrt. Kokoši namreč pojedo tudi vrtne presežke, zato ga, kot pravi Miha, ne morejo ločiti. Poleg tega za vrt uporabljata tudi kompost, ki ga pridelajo kokoši. »Vse, kar delamo v kmetijstvu, ima neko vlogo. V naravi se vse povezuje celostno,« pravi. Vrt sicer obdelujeta brez prekopavanja, na njem pa pridelata vso potrebno zelenjavo, tako da so samooskrbni. Njuna želja je, da bi postal vrt tržen. »Ne bomo se osredotočili samo na en izdelek,« pravi o trenutni prodaji jajčk. Ker se odzivata na potrebe oz. povpraševanje svojih kupcev, sta že letos začela resno delati tudi za to, da bi poleg zelenjave imela še pašne piščance. Vse dejavnosti in kar koli bosta morda v prihodnje še počela, pa bo še naprej temeljilo na regenerativnem kmetijstvu.

Članek je bil objavljen v 22. številki Dolenjskega lista 2. junija 2022

Mojca Leskovšek Svete