DL: Alternativna krmila v prašičereji - Uporabimo lahko marsikaj, kar sami pridelamo

20.6.2022 | 12:50

Rejci prašicev morajo zaradi vse višjih cen krmil resno razmisliti o prilagoditvi
nacina krmljenja. (Foto: Unsplash)

Zaradi podražitve žit, koruze in beljakovinskih komponent so se stroški reje prašičev povišali, zato je treba iskati tudi alternativne načine nadomeščanja dragih krmnih komponent

Število prašičev v Sloveniji že leta upada. Največji stalež smo imeli leta 2002, ko smo redili 656.000 prašičev, lani pa so vsa kmetijska gospodarstva v Sloveniji redila skupno približno 216.000 prašičev, kar je bilo za 6 odst. manj kot leta 2020 in celo najmanj po letu 1991. V letošnjem letu pa je prašičereja, ki je v že tako nezavidljivem položaju, pred novim težkim preizkusom. Zaradi trenutnih razmer v svetu se je namreč ekonomska situacija na področju reje močno poslabšala.

Za blažitev zahtevnih ekonomskih razmer v sektorju prašičjega mesa in z namenom ohranitve ekonomske sposobnosti rejcev prašičev, ki so lani utrpeli padec dohodka zaradi padca odkupnih cen prašičjega mesa in pujskov ter naraščajočih cen krmnih komponent, krme in drugega, je vlada novembra lani izdala odlok o finančni pomoči pri reji prašičev v letu 2021. Kljub temu pa se je letos stanje v reji prašičev še poslabšalo. Vojna v Ukrajini, zapiranje izvoza krme iz nekaterih držav in spomladansko sušno obdobje so povzročili in bodo, kot pravi specialistka za živinorejo pri KGZS – Zavod Novo mesto Anja Mežan, tudi v bližnji prihodnosti povzročali težave pri zagotavljanju ustrezne oskrbe krmnih komponent v prehrani prašičev.

TEŽAVE SE ŽE POJAVLJAJO

Posledice trenutnih razmer v svetu so drastična povečanja cen energentov, mineralnih gnojil, hrane in krme. Energetske komponente (koruza, ječmen in druga žita) in beljakovinske (tropine soje, sončnic, oljne ogrščice in buč) so se močno podražile, posledično pa se je precej dvignila cena krmnih mešanic in dopolnilnih krmnih mešanic. Na nekaterih kmetijah, kot pravi Mežanova, se zato pri nabavi krme že pojavljajo resne težave, kar pa vpliva na prehransko upravljanje pri krmljenju prašičev. Krmljenje oz. krmni obroki morajo biti namreč prilagojeni potrebam živali, spolu, telesni masi in vrsti prireje. V nasprotnem primeru lahko to pri prašičih pitancih vpliva na slabše priraste, pri plemenskih svinjah pa na plodnostne težave, da imajo manjša ali neizenačena gnezda, manj živorojenih pujskov in podobno, kar pa seveda za rejce prašičev pomeni manjši dohodek.

ZNIŽANJE STROŠKOV

»Stroške v reji prašičev lahko znižamo z lastno pridelavo krme, načrtnim krmljenjem in tudi s spremljanjem konzumacije in konverzije krme ter z izvajanjem strogih biovarnostnih ukrepov – higiene krme, vode in skladišč,« pravi Mežanova. Pri tem opozarja, da je pri načrtovanju krmnih obrokov za prašiče treba upoštevati priporočila stroke glede normativov, prav tako pa tudi krmo, ki jo pridelamo na kmetijskem gospodarstvu, saj ta pogojujejo vrsto in količino krme, ki jo je treba dokupiti. Preprosto opuščanje posameznih sestavin krmnih obrokov, na primer beljakovinskih ali mineralno-vitaminskih dodatkov, zaradi sprememb cen ali težav pri dobavi ni mogoče. Zato sta prav v tem času, kot dodaja, potrebna natančna analiza krmnih obrokov in priprava krmnih obrokov z razpoložljivo krmo.

Ker so se zaradi podražitve žit, koruze in beljakovinskih komponent stroški reje prašičev povišali, je treba iskati tudi alternativne načine nadomeščanja dragih krmnih komponent. V prehrani prašičev so možnosti koriščenja alternativnih virov večje, saj so prašiči vsejedi. Zato lahko uporabimo tudi marsikaj, kar pridelamo na lastnih površinah.

CENEJŠA REŠITEV

Na prašičerejskih kmetijah na območju delovanja KGZS – Zavod Novo mesto kmetje pridelujejo predvsem žita in voluminozno krmo, največ koruzo, sledijo pšenica, ječmen in tritikala, v zelo majhnem deležu pa tudi beljakovinska krmila, kot so: soja, krmni grah in lucerna. Ker so beljakovinska krmila – mednje uvrščamo sojine, sončnične in tudi repične tropine, ki so po večini iz uvoza – pri sestavi krmnih mešanic za prašiče pitance pomembna komponenta, v tem trenutku pa predstavljajo velik strošek v prireji, bi lahko, kot pravi Mežanova, z lastno setvijo in s predelavo soje pomembno zmanjšali potrebo po uvoženih sojinih tropinah. »V ekstenzivnih rejah bi lahko kot alternativo sojinim tropinam kot vir beljakovin uporabljali različna doma pridelana beljakovinska krmila, kot so: grah, bob, lupin, ogrščica, seme sončnic in buče,« pravi.

Semena oljnic in stročnic, ki sodijo med beljakovinska rastlinska krmila, vsebujejo od 20 do 45 odst. surovih beljakovin in veliko lizina, stročnice vsebujejo do 5 odst. olja, oljnice pa do 55 odst. olja ter od 5 do 10 odst. surovih vlaken in veliko fosforja. »Poznavanje hranilnih vrednosti beljakovinske krme nam omogoči lažjo kombinacijo oz. nadomeščanje ene beljakovinske komponente z drugo,« pravi Mežanova.

Cenejša rešitev za sojine tropine je kombinacija tropin oljne ogrščice in krmnega graha, ki se jo kombinira v razmerju 40 odst. oljne ogrščice in 60 odst. krmnega graha. Krma bi bila v tem primeru cenejša, prirasti in kakovost klavnih polovic pa ob ustrezni energetski dopolnitvi in izravnavi mineralno-vitaminskega dela primerni.

»Kot dobro nadomestilo soje oz. kombinacija s sojo v prehrani prašičev pitancev se lahko uporablja krmni grah. Pridelamo ga lahko kot lastno krmo ali ga kupimo,« pravi. Krmni grah je zelo okusno krmilo za prašiče in je bogat z beljakovinami, lizinom, vitaminoma B 1 in B 2 ter s pantotensko kislino, vsebuje pa tudi antinutritivne snovi in ga zato, kot pravi, vključujemo v krmnih mešanicah za prašiče pitance v omejenih količinah (od 20 do 40 odst.).

VOLUMINOZNA KRMA

Čeprav odgovor na to, kakšne so možnosti, da v prehrano prašičev vključimo več doma pridelane krme, ki je cenovno ugodnejša in ustrezna za doseganje primernih rezultatov, ni enoznačen, je res, kot navajajo strokovnjaki, da lahko za posamezne kategorije prašičev prilagodimo prehrano z vključevanjem večjega deleža voluminozne krme v dnevne obroke.

»Mlada detelja in trava ter druga voluminozna krma so zelo primerna krma za pitanje prašičev. V prehrano pitancev pogosto vključujemo vrste zelene moke; največkrat uporabljamo lucernino moko,« pravi Mežanova. Krmljenje pitancev z voluminozno krmo oz. s krmo z visokim deležem vlaknine (8 odst. vlaknine) ugodno vpliva na občutek sitosti, boljšo prebavo in na konsistenco blata. »Prav tako omogoča prašičem ugoden učinek na zmanjševanje agresivnega vedenja znotraj skupine,« pravi in dodaja, da lahko voluminozno krmo uporabimo za sveže krmljenje in tudi silirano, pri tem pa upoštevamo, da travo in deteljo kosimo zgodaj, v začetku bilčenja trav in pred brstenjem detelj.

Voluminozno krmo lahko prašič izkoristi le delno, saj ni prežvekovalec. Zato potrebuje dobro prebavljivo voluminozno krmo z nizkim deležem olesenelih stebelnih delov rastlin. Uporabimo lahko mlado listnato maso trav, travno-deteljnih mešanic in detelj, ki imajo nad 80 odst. prebavljivosti. Količina voluminozne krme, za katero je značilno, da jo prašiči slabše izkoristijo kot žita in okopavine, je lahko od 2 do 3 kg sveže trave ali do 2 kg silaže, suhega sena pa 0,5 kg dnevno na prašiča pitanca.

V krmni obrok za tekače lahko vključimo tudi travno silažo, in sicer mešanico bele detelje ali lucerne in trpežne ljuljke. »Rastoči prašiči potrebujejo za svojo rast aminokisline in vitamine. Lizin in vitamin A dobijo iz trav, v lucerni in lupinu sta prisotna cistein in metionon, triptofan, tronin in izoleucin pa v deteljah, grahu, bobu in v fižolu,« pravi Mežanova in dodaja, da lahko prašiče pitance poleg standardne krmne mešanice krmimo še z določenim deležem vlakninske krme, saj prevelike količine razredčijo obrok, kar se pozna na prirastih. »Krmljenje z vlakninsko krmo je primernejše za prašiče s počasnejšo rastjo, kot je to pri nas edina avtohtona pasma prašičev, krškopoljski prašič,« še pravi.

PAŠA IN OKOPAVINE

V ekoloških rejah je, kot pravi Mežanova, zaželeno tudi, da živali pasemo. Sicer pa lahko na kmetijah z ekološko rejo prašičev in na manjših kmetijah poleg alternativnih virov beljakovin uporabljamo kot krmo iz lastne pridelave poleg voluminozne krme tudi druga alternativna krmila, kot so: krompir, krmna pesa, repa, koleraba, korenje, buče, zelje. Pridelek krompirja in krmne pese lahko v prehrani prašičev pitancev nadomesti večji del žit. 6 kg krmne pese lahko na primer nadomesti en kg ječmena v dnevnem obroku. Izjemno kakovostno krmilo, ki izboljšuje tudi kakovost mesa, pa je krompir, ki se ga v krmljenju prašičev uporablja manj, zato ker ga je za boljše izkoriščenje treba toplotno obdelati s kuhanjem ali parjenjem, kar pa zahteva več dela in časa.

Članek je bil objavljen v 19. številki Dolenjskega lista 12. maja 2022

Mojca Leskovšek Svete