DL: Genska banka odprta - Šentjernejski petelin v vsak kurnik

8.6.2022 | 13:15

Gensko banko so odprli (od leve proti desni): Aleš Irgolič, dr. Vida Čadonič Špelič, Janez Selak in Stane Bregar, seveda pa na dogodku ni manjkal petelin Jernej. (Foto: L. M.)

Kulturno-etnološko društvo Gallus Bartholomaeus Šentjernej je uradno odprlo gensko banko perutninske pasme šentjernejski petelin – Sad 20-letnega dela – 400 rejcev v Sloveniji, od tega 150 v Šentjerneju – Biotska pestrost in samooskrba

Pri Resslovem kozolcu na šentjernejskem polju so uradno odprli gensko banko pasme kokoši šentjernejski petelin (Gallus Bartholomaeus). To je sad dvajsetletnega dela Kulturno-etnološkega društva Gallus Bartholomaeus iz Šentjerneja, ki je pri projektu sodelovalo s kmetijskim ministrstvom, z oddelkom za zootehniko Biotehniške fakultete v Ljubljani in najvidnejšimi strokovnjaki perutninarstva.

Gre za selekcionirano matično jato, pri kateri nadzorujejo biotske značilnosti pasme oz. fenotipski videz, nesnost in prirast. Iz jate, ki se stalno obnavlja, pa zajemajo živali za osveževanje pasme pri rejcih.

Kot pove predsednik društva Stane Bregar, je pasma sicer najbolj razširjena v občini Šentjernej, v kateri jo goji približno 150 rejcev, v vsej državi pa nekaj več kot 400 rejcev. Skupaj gre za približno šest tisoč živali. Pasmo odlikujejo jajca, ki so zelo pomembna za zdravje, iz starejših kokoši pa je mogoče skuhati zdravilno juhico, pravi Bregar.

Šentjernejski piščančki 26. generacije, ki so se zvalili prav na velikonočno nedeljo. (Foto: L. M.)

»Namen genske banke je zelo preprost: skrbimo za genski material, piščančki, ki se vsako leto valijo – na leto dobrih tisoč – gredo po Sloveniji in po svetu. Čez tri leta je potrebno osveževanje te jate; tako pridejo rejci nazaj na izvornost šentjernejskega petelina, torej v Šentjernej po petelina iz druge linije za osveževanje matične jate,« je pojasnil Bregar in poudaril, da so pred petimi leti oglaševali: Šentjernejskega petelina v vsak šentjernejski kurnik, zdaj pa pravimo v vsak slovenski kurnik.«

Z gensko banko so v društvu postavili tudi nov mejnik v luči družbene odgovornosti oz. skrbi za biotsko pestrost in v prizadevanju za nadaljnje možnosti samooskrbe v Sloveniji. To je poudaril državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleš Irgolič. »Največja vloga ministrstva je bila od leta 2006 do leta 2010, ko je ministrstvo finančno podprlo razvoj nove slovenske pasme, ki bo našla dom na marsikateri slovenski kmetiji in bo pripomogla k promociji,« je dejal.

PROMOCIJA ŠENTJERNEJA

V projekt so do leta 2010 letno vložili po približno 20 tisoč evrov. Ministrstvo za kmetijstvo je prek ljubljanske Biotehniške fakultete med letoma 2000 in 2010 pokrilo stroške strokovnega dela projekta, preostale stroške pa so pokrili rejci. Pri nadaljevanju projekta računajo tudi na lokalno skupnost; njeno podporo so do zdaj bolj pogrešali, pove Bregar.

V imenu Občine Šentjernej je spregovoril podžupan Janez Selak ter čestital Kulturnemu in etnološkemu društvu Gallus Bartholomaeus, ki je veliko naredilo za promocijo šentjernejske občine, zlasti s projektom o šentjernejskem petelinu. Petelin je postal zaščitni znak kraja in občine. Tudi maskota petelin Jernej, ki na dogodku seveda ni manjkal, je društveni projekt.

»Šentjernejčani se radi postavljamo s petelinom, kamor koli gremo. Prav po maskoti nas okolica zelo prepozna,« je dejal Selak. Zbrane je pozdravila tudi dr. Vida Čadonič Špelič, dolgoletna zunanja strokovna sodelavka pri projektu oblikovanje pasme šentjernejski petelin.

Članek je bil objavljen v 17. številki Dolenjskega lista 28. aprila 2022

L. Markelj