DL: Portret tedna - Boris Kambič

4.6.2022 | 14:50

Z odštevanjem dni do Gasilske olimpijade Celje 2022, ki so jo natančno sto dni pred začetkom gasilci po vsej državi nedavno simbolično napovedali z dvigom olimpijske zastave, se v mislih gasilcev najbrž še bolj kot druge čase oživljajo spomini na velike gasilske intervencije in razmišljanja o prihodnosti gasilstva. Gasilska olimpijada, ki bo od 17. do 24. julija, je dogodek, ki požene misli, še preden požene gasilce na tekmovališče v boju za točke, zato je zdaj nekako v središču »stanovskega« in širšega družbenega zanimanja.

Če se na olimpijadi gasilci preizkusijo občasno, kadar je to veliko tekmovanje pač na vrsti, pa so vsak dan na preizkušnji, ali bodo zmogli ob morebitnem požaru ali drugi nesreči narediti vse, kar naj bi naredili v takih posredovanjih. O brezpogojni človekovi predanosti gasilstvu govorimo. Boris Kambič, ki je kot predsednik Gasilske zveze Črnomelj ob nedavnem dvigu zastave slovesno napovedal olimpijado, je eden od gasilcev z velikim srcem in iskreno skrbjo za humanitarnost. »Gasilstvo bo obsojeno na propad, če v to organizacijo ne bomo vključevali šolarjev in mladine. Praznovali smo 150 let gasilstva. Če ne bomo skrbeli za gasilstvo, ne bomo imeli dvestoletnice,« pravi. Žalosti ga, da Gasilska zveza Slovenije ne spodbuja več delovanja društev Mladi gasilec. Belokranjska in obalno-kraška regija še skrbita za tovrstna društva, ki so se včasih iz vse Slovenije srečevala na državni ravni. »Zdaj pripravljamo taka medsebojna srečanja Črnomelj, Metlika in Semič. Radi bi se spet povezali z obalno-kraško regijo in se izmenjevali pri organizaciji srečanj,« pravi. Po njegovem prepričanju družba potrebuje prostovoljne gasilce. Prostovoljstvo mora priti mlademu človeku v kri. V Beli krajini nimajo plačanega gasilstva, ker se zavedajo, da bi bil gasilski zavod velik strošek za občine. Občina Črnomelj že zdaj namenja gasilstvu precej denarja; ker Gasilska zveza Črnomelj letos praznuje 110. obletnico, je občina gasilstvu nekaj primaknila še dodatno.

Boris Kambič ni nikoli omahoval glede svojega vstopa v gasilstvo. Zgled predanega gasilca mu je bil oče, nižji gasilski častnik. Leta 1956 so se gasilci iz Vranovičev odcepili od društva v Gradcu in ustanovili PGD Vranoviči. »Od leta 1979 sem gasilec. Takrat sem šel prvič na tekmovanje. In tako sem zajadral v gasilstvo, vanj se je vključil tudi brat, gasilka je postala moja žena in gasilki sta najini hčerki. Mlajša zdaj dela tečaj za gasilko operativko, starejša ga je že naredila in se izobražuje naprej. Tako da je vsa družina v gasilstvu,« pravi.

V Prostovoljnem gasilskem društvu Vranoviči je poveljnik, v gasilski zvezi je, kot rečeno, predsednik. V dolgi gasilski karieri je sicer opravljal tudi številne druge funkcije. Na vseh teh odgovornih mestih pa je delal z izjemno veliko znanja. Je gasilski častnik, usposobil se je za poveljnika gasilskega društva, bolničarja, nosilca izolirnega dihalnega aparata, uporabnika radijskih postaj, varno delo z motorno žago, vodjo intervencije in tehničnega reševalca, reševalca ob nesrečah z nevarnimi snovmi, gašenje požarov v naravi in za gašenje notranjih požarov modul A. Je tudi sodnik gasilskih in gasilsko-športnih disciplin, gasilski inštruktor na ravni gasilskega društva, gasilske zveze in regije in mentor in pri tem tudi organizira gasilska tekmovanja.

Med ognjem in vodo je velika razlika, a ko vzplamti in se hudourniško razlije, sta v očeh gasilcev eno: nesreča. Kambič bi težko naštel, kolikokrat je kot gasilec šel pomagat v različnih nesrečah. Med drugim je pomagal tudi ob poplavah v Železnikih, Ljubljani in Žireh in ob žledu v Logatcu. V Beli krajini sta bila zanj najtežja dogodka toča v Črnomlju 2018 in toča v Poljanski dolini leta 2019. Toča 2018 v Črnomlju je bila huda stvar. Ampak takrat je bil v občinskem štabu Civilne zaščite v Črnomlju. »V Poljanski dolini pa sem bil na terenu. In ko si tako na kraju samem, spoznaš vso stisko ljudi. To te res gane, zareže se ti v srce, dušo. To so stvari, ki jih ne pozabiš,« pravi. Strokovna usposobljenost in osebna srčnost dajeta popolnega gasilca. Najbrž so tudi to imeli v mislih v Črnomlju, ko so Borisu Kambiču, ki je doslej že prejel številna priznanja in odlikovanja, podelili ob letošnjem občinskem prazniku diplomo Občine Črnomelj.

Do tod je že prispel v svojih mladostnih hotenjih postati koristen za skupnost, družbeno odgovoren in pomagati ljudem v nesreči. Nekoč po tistem, ko se je rodil v Vranovičih v delavsko-kmečki družini, je v njem zmagala tudi želja, da ohrani majhno domačo kmetijo. Tako imajo v družini še zdaj ovce, trideset ovc, in teh ne bi radi dali stran, pravi Boris, ki mu pri oskrbi živali pomaga tudi brat.

Članek je bil objavljen v 16. številki Dolenjskega lista 21. aprila 2022

M. Luzar