DL: Težave s kadri v gostinstvu - Plače bi morali dvigniti, a niso pomembne le te

12.5.2022 | 13:00

Vpis na gostinsko šolo je že vrsto let v upadu. (Foto: arhiv)

Tako kot drugod po državi tudi na Dolenjskem in v Posavju zanimanje za gostinske poklice že leta upada – Štipendiranju gostinci niso preveč naklonjeni

Po podatkih Zavoda za zaposlovanje so na Dolenjskem poklici v gostinstvu na drugem mestu med najbolj iskanimi poklici v regiji. Nekoliko nižje je povpraševanje v Posavju, kjer so na šestem mestu. S težavami zaradi pomanjkanja kuharjev, natakarjev in pomočnikov v kuhinji in strežbi se sicer srečujejo tudi gostinci drugod po Sloveniji. Pomanjkanje kadra v gostinstvu ni nekaj novega, saj gostinskih delavcev primanjkuje, kot je že pred časom povedala direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Novo mesto Emilija Bratož, že vsaj 20 let, je pa na Dolenjskem in v Posavju k še večji stiski zaposlovalcev v gostinstvu prispevala korona.

Med 680 prostimi delovnimi mesti, ki so jih delodajalci v prvem mesecu letošnjega leta sporočili Območni službi Zavoda RS za zaposlovanje Novo mesto, so bila kar 104 mesta za dejavnost gostinstvo (več, in sicer 114, jih je bilo samo za predelovalne dejavnosti), na območju Območne službe Sevnica pa je bilo med 479 sporočenimi prostimi mesti za delo v gostinstvu 30 delovnih mest. Samo na Dolenjskem so januarja iskali 21 kuharjev, 15 natakarjev, 51 kuhinjskih pomočnikov in 25 čistilcev, strežnikov in gospodinjskih pomočnikov za delo v uradih, hotelih in v drugih ustanovah.

OGROMNO POVPRAŠEVANJE

Čeprav je veliko povpraševanje po poklicih v gostinstvu, pa – kot pravi Maja Skubic Avsec, ravnateljica Srednje šole za gostinstvo in turizem na Grm Novo mesto – Center biotehnike in turizma, ki je edina šola na območju JV Slovenije in Posavja z rednim izobraževanjem za poklice v gostinstvu – vpis na šolo že leta upada. Trenutno imajo na šoli 150 dijakov, ki se izobražujejo v treh programih: 3-letnem programu gastronomske in hotelske storitve, v katerem imajo letos za novince predvidenih 26 mest, 4-letnem programu gastronomija in turizem (za novince predvidenih 28 mest) in programu 3 + 2 gastronomija; med njimi se jih manjši delež izobražuje v smeri turizma, preostali pa v smeri gastronomija.

Poklici v gostinstvu so na drugem mestu med najbolj iskanimi poklici na Dolenjskem. (Foto: B. B.)

»Povpraševanja je ogromno. Delodajalci nas stalno kontaktirajo, imajo pa tudi možnost, da se pridejo dijakom predstavit,« pravi in dodaja, da njihovi dijaki nimajo težav z opravljanjem obvezne prakse in s počitniškim delom, veliko jih dela med vikendi, nekateri pa tudi med tednom popoldne. Vendar pa, kot pravi, veliko njihovih dijakov po končanem 3-letnem programu nadaljuje šolanje v programu 3 + 2 oz. do dokončane V. stopnje, od koder pa jih veliko nato nadaljuje šolanje na višjih in visokih šolah pa tudi na fakultetah, pri čemer jih veliko tudi zamenja smeri. »Naša šola ponuja širok nabor znanj in veščin. Dijaki dobijo znanje, uporabno za življenje na različnih področjih,« pravi in dodaja, da ko se 15-letnik odloča za izobraževanje, to ni dokončno in da se precej dijakov prekvalificira v druge poklicne programe in se zaposlijo v drugih dejavnostih.

»Menimo, da je glavni dejavnik za takšno stanje, ker je delo v gostinstvu težko, naporno, slabše vrednoteno, delovni čas pa neugoden. Na Dolenjskem je tudi močna industrija, ki ponuja ugodnejši delovni čas, svoje pa je k velikemu pomanjkanju kadrov v gostinstvu prispevala tudi korona,« še pravi ravnateljica šole, na kateri sicer, da bi pritegnili učence, vlagajo veliko naporov v promocijo programov in poklicev v gostinstvu. Tako so že v preteklosti organizirali dneve odprtih vrat, se predstavljali na raznih delavnicah, pošiljajo promocijske programe, pred kratkim so tudi posneli tri promocijske spote, trenutno za zbirajo prijave osmošolcev in devetošolcev s celotnega območja njihovega šolskega okoliša, kar pomeni s celotne Dolenjske, Bele krajine pa vse do Grosuplja, Ivančne Gorice in tudi Posavja, za dogodek Postani naš dijak za en dan, ki ga bodo na šoli izvedli prihodnji četrtek. »Vsi si zelo želimo in se trudimo, da bi se vpis povečal, bojimo pa se, da je trend podoben kot drugod v EU, kjer primanjkuje kadra in uvažajo delovno silo od drugod,« pravi in dodaja, da se na vpisu odraža tudi koronakriza.

DVIG PLAČ IN ŠTIPENDIJE

»V gostinstvu je tako, da ko so drugi prosti, moraš ti največ delati,« pravi o težavnosti poklica predsednik sekcije za gostinstvo pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Novo mesto in lastnik gostišča Pri dediju iz Šmarjete Stane Pirkovič. Zato pa bodo v tem poklicu ostali le ljudje, ki imajo to delo radi. »Uspešne bodo domače, družinske firme. Morda bomo zato malo dražji, bomo pa zadržali kakovost,« pravi o prihodnosti gostinstva.

»Tudi južne države imajo podobne težave. Mladi so jim ušli v severne dežele, v katerih so še enkrat ali dvakrat višje plače,« pravi. Tudi pri nas je treba plače dvigniti na višjo raven. »S tem pa tudi kakovost dela,« pravi. Je pa, če ni prometa, do česar je prišlo med zdajšnjo epidemijo, delavca težko plačati. Zaradi zmanjšanega prometa so pri njih skrajšali delovni čas oz. prešli z dveh na eno izmeno, v »špicah«, ker delavce težko dobijo, pa si pomagajo z upokojenimi gostinci. Kot pravi, je na sekciji že večkrat predlagal, da bi gostinci razpisali štipendije, da bi pridobili mlade, vendar pa ni bilo pravega odziva.

FLEKSIBILNOST IN VSEŽIVLJENJSKO UČENJE

»Če bi se pojavila oblika štipendiranja, bi štipendirali,« pa nam je povedal Roberto Gregorčič, vodja kuhinje v butičnem hotelu Dvorec Gregorčič v Šmarjeti, kjer so, kot pravi, med korono naredili vse, da so ostali skupaj. »Niso pomembne samo plače. Tako kot od kadra pričakujemo fleksibilnost, moramo biti tudi mi fleksibilni do zaposlenih,« pravi in dodaja, da veliko vlagajo v izobraževanja, v dobro delovno okolje. »Veliko delamo na medsebojnem razumevanju,« pravi in dodaja, da so se ti prijemi izkazali kot izjemno pomembni pri doseganju oz. zagotavljanju zvestobe zaposlenih podjetju, ki pa je v turizmu in gostinstvu, ki je panoga, kot pravi, ki nikoli ne bo ustvarjala visoke dodane vrednosti, hkrati pa je tudi zelo ranljiva, še toliko pomembnejše.

Čeprav vzgajajo svoj kader, ne more reči, da težav s kadrom nimajo, niso pa te, kot pravi, kritične. Trenutno imajo precej mladih kadrov, ki so jih pridobili prek oglasov, je pa, kot priznava, svoje k temu prispevala tudi njegova prepoznavnost kot odličnega kuharskega mojstra, pri katerem se zelo veliko naučijo.

»Pomanjkanje delavcev v gostinstvu je posledica več koz 30-letnega zanemarjanja tega poklica. Za to smo odgovorni vsi. Pandemija je to še dodatno pospešila,« pravi. Kot pozitivno ocenjuje, da je država dala možnost upokojencem, da pomagajo, sicer pa – dolgoročno gledano – meni, da je treba v šoli maksimalno motivirati kader in šolam pomagati, ker se tehnologija nenehno spreminja. »Pomembno je, da ima človek prirojeno empatijo in da je prijazen. Vse drugo se da naučiti,« pravi in dodaja, da je izjemnega pomena sprotno in vseživljenjsko učenje.

Članek je bil objavljen v 13. številki Dolenjskega lista 31. marca 2022

Mojca Leskovšek Svete