Mednarodno leto stekla: Ta prozorna, svetleča stvar

12.5.2022 | 09:00

Po prazgodovinskem steklu je dobro znana Dolenjska - na sliki steklene in jantarne jagode ogrlic (Foto: Borut Križ; Dolenjski muzej)

Starodavni ljudje so se vedno selili iz kraja v kraj, iščoč hrano - divjačino za prehrano skupnosti, spotoma pa tudi zelišča in semena, ki bi jim koristile. Njihovo primitivno orodje je bilo narejeno iz kamenja, narava pa jih je obdarovala še z nečim boljšim. V tistem času se je namreč Zemlja še oblikovala in bilo je veliko ognjeniških izbruhov. Ko so naši predniki ugotovili, da je lava, ki je privrela pri ognjeniških izbruhih na Zemljo, ohlajena bila zelo ostra, so kaj hitro začeli izdelovati iz nje orodje, predvsem za rezanje. To je bila naravna vrsta stekla pred več tisočletji, seveda neprozorna, danes ta material imenujemo obsidian. Ime naj bi dobil po močnem rimskem bojevniku OBSIUSU, ki ga je opazil v Etiopiji in ga je njegova barva in skoraj čarobna moč čisto prevzela, zato ga je prinesel v Rim.

Pravi rojstni kraj izdelave umetnega stekla pa je bil Stari Egipt. Nekateri menijo, da je nastalo po golem naključju kot stranski produkt pri izdelavi glinenih izdelkov. Te so žgali v peščenih jamah, za gorivo pa sta jima bile slama in trstičje. Pepel se je pri gorenju pomešal s peskom in nastala je steklasta masa. Nikdar ne bomo izvedeli, kdo se je prvi domislil da izdela steklene kroglice in kasneje kozarec. Ker kroglice niso znali izdelati prozorne, so vmes primešali železo, baker in so zato bile modrikaste in zelenkaste barve. Iz njih so izdelovali nakit in obeske, ki pa so si jih lahko privoščili samo faraoni in bogatejši ljudje. Vse to je bilo najdeno v grobnicah. Lahko vidimo, da so bili stari Egipčani pravi znanstveniki napram drugim narodom, saj so poleg stekla bili zelo napredni v matematiki, gradnji, medicini … in še bi lahko naštevali.

Prvi steklarski kraj pa je bil v Siriji, šele nato v Egiptu. Razširilo se je tudi v drugih deželah, recimo najstarejše vzorci so iz leta 2000 pred našim štetjem najdeni v Indiji, Koreji in Japonski. 1500 let pred našim štetjem pa so Egipčani že izdelali kozarec.

Pihanje oblike stekla se je začelo šele v rimskem obdobju. Steklo ni bilo več samo za okras in nakit, pač pa so ga Rimljani znali ustvariti tudi prozornega in naenkrat so jih ljudje, seveda samo bogataši, začeli uporabljati tudi za zasteklitev hiš. Izumili so tudi ustvarjanje mozaikov in arheološke najdbe rimskih vil, nam pokažejo vso umetelnost in lepoto uporabljenega stekla. Zgradili so že peči za taljenje, kjer so steklo topili in izdelovali določene predmete.

V Evropi se je pričela izdelava stekla šele v 13.stoletju. Posebej je bila razvita v Benetkah, ker pa je zaradi številnih peči večkrat zagorelo, so se obrtniki s svojimi družinami morali preseliti na otok Murano. Izdelovali so čudovito in cenjeno muransko steklo , ki je imelo visoko ceno. Ker pa formule za to posebno izdelavo niso dali nikomur in da bi jo zaščitili, so leta 1454 izdali zakon o smrtni kazni za tistega, ki bi to izdal.

V 16. stoletju je bila izdelava stekla vedno bolj napredna in tudi sestava steklene mase se je spreminjala. Ob koncu 19.stoletja pa je proizvodnja iz rokodelske do tedaj prešla v industrijsko proizvodnjo.

Danes si življenja brez stekla ne moremo predstavljati. To niso samo okenska stekla, ki jih je seveda veliko vrst, steklo se uporablja v vseh panogah in s sodobno tehnologijo – v arhitekturne namene, ogledala, kopalnice, kuhinjske predmete, posodo, kozarce, v laboratorijih, za optične predmete … v vseh porah našega življenje. Ko kdaj uporabljamo katero izmed njih, se spomnimo zgodovine, ki jo je prehodil ta svetleči material, ki se nam zdi samoumeven.

V Sloveniji so v grobovih našli steklene kroglice, ki izvirajo iz železne dobe, narejene v steklarski delavnici na Dolenjskem. Iz časov rimske dobe pa so bile delavnice v Celju in na Ptuju.

Po propadu rimskega cesarstva je steklarstvo na Slovenskem za nekaj časa zamrlo, šele v 16.stol. se je spet pojavilo v mestih in gozdovih (glažute) predvsem na Pohorju zaradi številnih gozdov.

Pomembne steklarne pri nas so Steklarna Hrastnik z dolgo tradicijo, Steklarna Hrpelje in Bršljin pri Novem mestu, ki pa ne obratuje več. Moramo pa omeniti Steklarno Rogaška, ki z najsodobnejšimi metodami in materiali izdeluje steklo. Je svetovno priznana, predvsem po kristalnem steklu, ki se še vedno izdeluje ročno. Le redki kristalni izdelki po svetu dosegajo tako kakovost in čudoviti lesk, ki te kar zaslepi, ko ga pogledaš. Prave umetnine. Ni čudno, da si ga lahko privoščijo samo najbolj imenitni ljudje, ki imajo kar nekaj pod palcem.

Nič zato, nam preostane le, da ga občudujemo in pohvalimo mojstre, ki so znali in znajo ustvariti nekaj tako čudovitega.

Združeni narodi so leto 2022 proglasili za leto stekla. Spomnimo se: »OD OSTRIH KOSOV STRNJENE LAVE DO IMENITNEGA KRISTALA.« Kar dolgo in zanimivo potovanje.

E. C.