DL: Zaposlovanje Romov - Raje na socialo kot v službo

8.5.2022 | 20:00

Bojana Kolenc: Izkušnje kažejo, da je pot do delovnih navad dolga. (Foto: M. G.)

Kako spraviti otroke v vrtec in šolske klopi – Bivanjske razmere in izobrazba kot težava za socializacijo narodnostne skupnosti na Dolenjskem, v Beli krajini in na Kočevsko-Ribniškem – Delali bi za plačilo s kuverto

Pristojni iz centrov za socialno delo, zavodov za zaposlovanje, predstavniki občinskih komisij za spremljanje življenja romske skupnosti, policije, vrtcev, šol in drugi so v Ribnici skoraj tri ure iskali sistemske rešitve za problem zaposlovanja romske narodnostne skupnosti na območju Jugovzhodne statistične regije.

Tako kot v Novem mestu, Črnomlju, Trebnjem in Semiču, kjer živi največ romskih družin na Dolenjskem in v Beli Krajini, je tudi v Kočevju in Ribnici pot do delovnega mesta le redko uspešna. Izrazito nizka izobrazbena struktura, slabe bivanjske razmere in (še posebej) navade ljudi, ki se le težko odločajo poiskati kakršno koli delo, je mantra, ki jo prisotni na podobnih posvetih ponavljajo že desetletja. Če že najdejo službo, v njej največkrat ostanejo le mesec dni.

»Ne vidijo smisla, da bi delali,« je odgovor, ki ga ob obisku romskih naseljih v Kočevju pogosto sliši Peter Lovšin, predsednik tukajšnje občinske komisije za Rome. Največja težava so, tako je bilo slišati iz razprav, zgledi staršev, ki otrok ne pošiljajo v vrtce in šole, s čimer se je strinjal tudi Jožek Horvat Muc, predsednik Zveze Romov Slovenije. Dejal je tudi, da imajo Romi v Prekmurju v največjem naselju Pušča svoj vrtec, ki ga obiskujejo tudi neromski otroci že od leta 1964, za kar gre velika zasluga lokalni skupnosti. Te pomoči v jugovzhodnem delu Slovenije s strani občin ni opaziti, je kritičen Muc.

»Pri slehernem delodajalcu sta pogoja za zaposlitev končana osnovna šola in motivacija,« je spomnila Bojana Kolenc iz novomeškega Zavoda za zaposlovanje in dejala, da je med 930 romskimi iskalci zaposlitve na območju zavoda 60 odstotkov takih, ki so brez šole. Letos so sklenili 89 pogodb o delu, od tega jih je bilo zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obvez prekinjenih 35, v devetih primerih pa je bila ugotovljena večkratna kršitev pogodbenega razmerja.

Poleg zakonskega predloga, da bi staršem tistih otrok, ki jih ne pošiljajo v šolo, socialno pomoč namenili v obliki bonov, je ribniški župan Samo Pogorelec, naveličan »modrovanja vsepovprek«, dal pobudo, da bi moral vsak državljan Slovenije ne glede na etnično pripadnost pred opravljanjem vozniškega izpita končati osnovno šolo.

»Vsem Romom v naši občini, teh je 170, ki so pripravljeni v roke prijeti lopate, krampe, grablje, samokolnice in še kaj, že od jutri za opravljeno delo zagotavljamo plačilo. A se bojim, da od tega ne bo nič, tudi zaradi izjemo visoke socialne podpore,« je problem priostril Pogorelc. »Seveda ne,« mu je odgovoril Zvonko Golobič, predsednik Zveze za razvoj romske skupnosti iz Črnomlja. Marsikaterega Roma bremenijo dolgovi in izvršbe, ob nakazilu denarja preko računa pa bi se na terjatve najprej obesili upniki. Le ob plačilu s kuverto bi bili (nekateri) pripravljeni čistiti ulice in gozdove, je čistega vina nalil Golobič, ki meni, da so programi za zaposlovanje dobre iztočnice za boljši jutri.

Članek je bil objavljen v 13. številki Dolenjskega lista 31. marca 2022

M. Glavonjić